srž za.me

»Iščem rešitve in izboljšave«

Avtor: Natalie Cvikl Postružnik 8. junija, 2023

To je članek o Andrejki Rozman, moji prijateljici. Eni od tistih, za katere veš, da jih lahko pokličeš kadarkoli in ko se srečaš, je kot da bi to bilo včeraj. Nekje sem zasledila, da je razvila neko aplikacijo za spremljanje hrane. Najprej sem pomislila, da gre za še eno ‘stehtaj, kolikor poješ’, potem pa spoznala, da je aplikacija namenjena šolam. Vsem tistim, ki naročajo hrano za otroke, dijake … in morajo o tem poročati na 16 različnih naslovov. To je torej članek o tem, kako je Andrejko pot vodila čez kar nekaj ostrih ovinkov do, kot pravi sama, službe, v kateri je končno našla mir. In smela ter uspela razvijati nove stvari, ideje – in to aplikacijo. Sedaj si lahko samo še želimo, da bo ministrstvo za šolstvo / izobraževanje /znanost (ali katero imamo že pač pod to vlado, ki je odgovorno za osnovno in srednje šolstvo), to prepoznalo kot dodano vrednost in učinkovito orodje za prihranek denarja, časa in virov. Ker menda doslej nekega posebnega uspeha ni bilo. A Andrejka se ne da: tudi če pomaga s tem vsaj nekaterim, bo v sebi srčno zadovoljna. Torej to je članek v dveh delih: prvi je o Andrejki, drugi o aplikaciji. Šele ko preberemo oboje, razumemo tiho Andrejkino željo po boljšem svetu.

Zgodba o Andrejki (1): O krivicah, kapitalu in manipulacijah

Andrejka Rozman

Če bi se morala odločiti za 3 pridevnike, bi izbrala – empatična, realistična, deloholik. Drugače pa, če moram izbirati med pridevnikoma – dajalec ali jemalec – sem absolutno dajalec … Sem garač, poslušalec, iskalec rešitev, ljubitelj narave, rada pomagam, samotar.

Na živce mi gre anarhija, blebetanje, jamranje, ogovarjanje. Ne ukvarjam se s preteklostjo. Ne zanima me, kdo je kriv za nekaj, ampak zakaj je do neke napake oz. nepravilnosti prišlo, da lahko vzroke odpravim. Sem človek akcije. Če mi kaj ni všeč, grem v akcijo in to spremenim.

Nisem samozavestna, ne znam prepričevat ljudi. Nisem govorec. Sem človek dejanj.

Vsako svojo aktivnost dobro premislim. Težim k popolnosti. Prevečkrat so potrebe drugih pred mojimi lastnimi (pa tukaj ne govorim o družinskih članih).

Pri delu moji možgani ne dajejo čustvenih odzivov. Zato bežim v delo, da so čustva izključena. Materialne stvari mi ne dajejo občutka sreče in zadovoljstva. Stvari so pripomočki, ki ti olajšajo opravila.

Bolijo me krivice in izkoriščanja.

Če lahko pomagam, to naredim. Če ne morem, se umaknem.

Sem individualist in hkrati imam rada ekipno delo, kjer vsak točno ve, kaj je njegovo delo, kakšen je posameznikov prispevek. Pogoj je, da imam sama vse pod nadzorom, da lahko ukrepam, če se kje zalomi 😊.

Sem vodja, povezovalec, organizator, ki želi pomagati posameznikom pri napredku.

Veliko opazujem, spremljam, analiziram in iščem rešitve, izboljšave. Povem jih pa le, če so jih ljudje pripravljeni sprejeti. Največkrat ostanejo v meni, ker ljudje radi samo blebetajo in jamrajo in s tem kažejo svojo pomembnost. Ljudje velikokrat ne želijo rešitev. Želijo pozornost.

Naloge, ki so mi dane, želim opraviti takoj, oziroma čimprej. Zaostanki v delu in zavlačevanje povzročajo stres in anarhijo, česar pa ne prenesem. Ne maram obremenjevati možganov z razmišljanjem o neopravljenih nalogah v času, ko je človek lahko svoboden in sprejema dodatne naloge.

Pri meni ni prostora za dramo. Iščem rešitve kako, kje, kdaj, na čim preprostejši način. Vedno delujem spontano, naravno, brez pretvarjanja in zaigranosti.

Sem realist. Če je nekaj belo, je belo in ne more biti rožnato. Če želim, da je rožnato, dodam barvo in ne prepričujem ljudi.

Verjamem v karmo, vendar stvari ne počnem zaradi strahu pred njo ali željo po njeni nagradi.

Verjamem, da če je nekaj prav, je prav, ne glede na to ali v to ne verjamejo drugi. Če je nekaj narobe, je narobe, čeprav vsi to počnejo. Prepričanjem ne sledim na slepo.

Če nekaj ni v redu zame, verjamem, da to ni v redu tudi za druge.

Želim si, da bi ljudje sodelovali, si pomagali, ker bi tako dejansko čutili, in ne zato, da bi bili zaradi svojih dejanj deležni pohval in nagrad.

Najbolj sem vesela, če zaradi mojega delovanja (pomoči, nasvetov, idej,..) drugim uspe. Želim biti tudi del njihovega veselja, zadovoljstva, da mi povedo, da jim je uspelo.

Rada imam mir in tišino. Rada imam notranji red. Na negativen način me vznemirja anarhija, ki ogromno ljudem ustreza zaradi lastnih, predvsem materialnih koristi.

Kapital je nujno zlo. Brez njega ne moremo, je pa droga. Težava je, če postaneš odvisen od materialnih dobrin, ki ti dajejo občutek zadovoljstva, tekmovalnosti, večvrednosti in zaradi vsega tega tudi sreče. Težava je, da ta občutek traja le kratek čas. Za povrnitev občutka pa potrebuješ vedno več in več. Tako na koncu izkoriščaš ljudi, naravo. Zaradi tega prihaja do kriminala in vojn. Vse skupaj pa vodi v propad civilizacije.

Sem zagovornik človekovih pravic. Človekovih pravic do meje, kjer se začnejo in končajo pravice sočloveka, živali in celotnega okolja.

Pomembna je simbioza – sodelovanje, sobivanje.

Živi in pusti živeti. Nikoli ne želi drugemu, česar ne želiš sebi.

V življenju so mi pomembni prijatelji, ki so ob meni. Ni nujno, da tudi fizično. So tam, nekje na svoji življenjski poti. Ko se te poti občasno srečajo, si vesel, da so se ponovno srečale. Vesela sem, če so zadovoljni, srečni, veseli. Da so tam, če jih potrebuješ.

Sem zagovornik neverbalne komunikacije. Dejanja povedo veliko več od besed. Besede in dejanja morajo biti usklajena. Če niso, je to zavestno manipuliranje.

Zgodba o Andrejki (2): O izbiri poklica, »službah, ki to niso«, kapitalu, otrocih in končno: miru

V življenju sem želela preveč stvari. Vse pa je bilo vedno povezano z željo po pomoči drugim.

Želela sem postati zobozdravnica, pa veterinarka, psihiatrinja, na koncu pa sem ugotovila, da ne prenesem krvi (predvsem vonja po krvi), da ne prenesem bolečine drugih. Zanimala me je mikrobiologija, naravo varstvo. Takrat študija mikrobiologije ali naravo varstva kot posameznega študija ni bilo. Želela sem stran od doma. Na osnovi vseh teh dejstev sem se usmerila na Biotehniško fakulteto.  Za tem sem začela razmišljati, na katerem področju bo zagotovljena služba. Jesti bomo vedno morali in največje število ur mikrobiologije je bilo na smeri živilska tehnologija. Tako sem pristala na tej smeri študija.

Še pred končanim študijem, v absolventskem času, sem preko študentskega servisa začela poučevati strokovne predmete na izobraževalnem programu za pomožnega delavca v živilstvu. Delala sem s populacijo mladostnikov, ki so izhajali iz različnih družbenih slojev in imeli zelo različne težave, zaradi katerih so pristali na skrajšanem programu. Večina pa je bila zelo inteligentna. To je bil zelo velik izziv. Bili so mladi ljudje, vsak s svojo zgodbo, vsak s svojim močnim področjem, vredni vsega spoštovanja in občudovanja. Takrat sem se začela zavedati pomena sprejemanja drugačnosti, odobravanja, kaj pomeni imeti rad.

Zaradi te izkušnje sem želela nadaljevati svojo življenjsko pot v šolstvu.

Po končanem študiju sem to tudi storila in se vrnila v Maribor, kjer sem poučevala na sredni Živilski šoli. To je trajalo eno leto, saj sem bila zaposlena za določen čas in tudi prvič zanosila. Mož je bil v Ljubljani, tam bil zaposlen in zaradi tega sva se odločila, da se vrnem v Ljubljano, kjer bom »itak« brez problema po porodniški dobila službo.

To seveda ni bilo tako preprosto. Službo sem dobila v proizvodnji, kot vodja proizvodnje čajev (Matik). Pogoji dela in odnosi so bili katastrofalni. Delovni čas: od 6ih, do 17ih, vmes pa »prosto«. V tistem času me je doletela izvenmaternična nosečnost in pristala sem v bolnišnici. Po enem tednu sem se vrnila na delo, kjer sem zaradi obtožb in zahtev po delu izven delovnega časa dala odpoved.

Tako sem za nekaj mesecev ostala brez službe in preko »zvez« dobila delo na Adriaticu kot zavarovalni zastopnik. Po šestih mesecih dela izgubi otroka, ki mi je umrl pred rojstvom, sem delo zapustila, ker nisem bila sposobna prodajati in promovirati zavarovalnih storitev.

Prišel je september in končno tudi delo, seveda ponovno za določen čas , kot vodja prehrane na osnovni šoli. V tem času se mi je rodil še drugi sin.

Tako sem vodja prehrane in učitelj gospodinjstva na osnovni šoli še zdaj. Šola je seveda druga, ker sem na prejšnji nadomeščala porodniško, vendar sem tukaj končno našla svoj mir in zadovoljstvo.

Zgodba o Andrejki (3): Drobtinice življenja

Moj pametni um briše vse žalostno in se spominja srečnih trenutkov

Najbolj vesela sem, ko se popravijo krivice. Ko sem brez skrbi, ko grem lahko v naravo, ko vse deluje tekoče, brez motenj. Najbolj radostni trenutki pa so seveda uspehi mojih sinov. Sta moj največji ponos. Postala sta točno to, kar sem upala, da bosta. Imata veliko empatije in srčnosti. Srečna sem, ko sta onadva srečna in zadovoljna.

Žalostnih se ne spominjam. Moj um namreč sproti briše vse žalostne stvari – ali je to sreča, ali ne, ne vem. Določenih obdobij v življenju se sploh ne spomnim, oziroma se jih spomnim brez občutkov.

Ocene in šolski sistem nista pokazatelj odličnosti

Največje lekcije ….. Ko sta bila sinova majhna, še v pred vrtčevskem in vrtčevskem obdobju, sta bila v mojih očeh najpametnejša, najsposobnejša, naj otroka. Ko sta prišla v šolo, pa so bili tudi otroci, ki so bili po ocenah boljši. To je bil zame takrat velik poraz in razočaranje. Vendar sem se zelo hitro naučila, da ocene in sedanji šolski sistem nista pokazatelj odličnosti. Za to sem jima neskončno hvaležna.

Vsem nam priporočam …

Sledi svojim sanjam. Vztrajaj, čeprav se okolici to zdi neumno. Tudi najbolj neumne ideje lahko prispevajo k razvoju, napredku. V tem, kar počneš, uživaj. Najboljši pripomočki so tisti, ki nastanejo takrat, ko si želiš olajšati delo in pridobiti čas. Poskrbi za dovolj počitka. Utrujenost vodi v depresijo in neučinkovitost.

O navdihu in življenju

Zame je navdih narava, živali. Življenje so pa vzponi in padci. Je kot vlakec smrti – v nekem trenutku si na vrhu, že v naslednjem si na najnižji tički. Uspešno življenje je iz vsega tega narediti neko povprečje, s katerim si zadovoljen. Življenje je svoboda. Življenje je sobivanje. Življenje je delovanje na vseh področjih, ki jih v nekem trenutku želiš. Pogoj je , da s svojim delovanjem zavestno ne škoduješ drugim.

Življenje je sprejemanje, odpuščanje, prilagajanje.

Življenje je, da se trudiš biti pozitiven.

Življenje je, da si ti, ti, pristno, ne zaigrano.

O branju, filmih, naravi in zdravilu pred utrujenostjo od medčloveških odnosov

Rada berem zgodbe, ki prikazujejo različne značaje ljudi. Zgodbe, kjer pravica premaga krivico. Knjige s srečnim koncem. Vse je odvisno od razpoloženja, v katerem se trenutno nahajam. Nikakor pa ne maram psiholoških grozljivk in knjig, kjer je poudarjeno trpljenje – tako ljudi, kot živali.

Rada imam tudi komedije, kjer se lahko od srca nasmeješ, vendar ne zaradi posmeha.

Gledam pa zelo malo oziroma skoraj nič. Film, TV, kino niso moje strasti. Raje grem v naravo in opazujem čebele, ki nabirajo na cvetovih, mravlje, kako odnašajo hrano ali delajo mravljišče (Pohorje je zakon). Ali pa sedim na pomolu in opazujem ribe in druge morske organizme. Poslušam petje ptic in poskušam ugotovit, kateri vrsti pripadajo.

Najraje poslušam zvoke narave …. Da se umaknem pred zvoki, ki jih producirajo ljudje.

Narava je najboljše zdravilo pri utrujenosti od medčloveških odnosov. Narava te napolni z energijo. Tako energije ne potrebuješ jemati drugim ljudem.

Zgodba o aplikaciji (1): računanju, številkah, hrani in prihrankih

Aplikacija Vprehrane

Kot vodja prehrane se dnevno srečujem z mnogimi ekonomskimi in zakonskimi zahtevami.

Sem spada pravilen obračun odsotnosti učencev in s tem znesek na položnici. Nabava živil, kjer moramo paziti na pravilno količino in ceno. Z nabavo smo vezani na javna naročila. Dobavitelji so s pogodbami preko javnih naročil vezani , da nam dobavljajo živila po dogovorjenih cenah.

Paziti moramo, da je čim manj odpada živil.

Na državne institucije moramo sporočati različne podatke o nabavi živil.

Določati moramo ceno obrokov, ki niso zajeti v nacionalno shemo. V nacionalni program spada samo dopoldanska malica in cena le-te je določena s strani ministrstva.

Vedeti moramo, koliko zaposlenih je potrebno za pripravo obrokov,….

Držati se moramo smernic in priporočil pri načrtovanju obrokov.

Skrbeti moramo za varnost hrane – HACCP

Za vsemi odločitvami pa moramo seveda trdno stati in točno vedeti za razloge, ki so pripeljali do teh odločitev.

Zaradi lastne varnosti in argumentov, sem vseh 20 let izdelovala lastne tabele v Excelu, ki so vsebovale podatke, ki sem jih potrebovala za delo (tabele s podatki o učencih, na katere obroke so prijavljeni in v te tabele sem dnevno vnašala odsotnost učencev). Te tabele so prikazovale število obrokov za naslednji dan in na osnovi tega sem naročala količino živil. Spet druge tabele so bile namenjene finančnim informacijam – koliko denarja smo porabili za posamezne obroke, koliko živil smo nabavili preko različnih shem, koliko denarja bomo dobili povrnjenega, kakšne jedilnike lahko načrtujem, da bomo ustregli vsem finančnim zahtevam…

Bile so tudi tabele, ki so mi dale podatke za statistični urad …. V njih sem vodila evidenco o nabavi živil po posameznih dobaviteljih, koliko živil je bilo naročenih po javnem razpisu in koliko izven javnega razpisa….

Vsi ti podatki, ki so bili raztreseni po različnih tabelah, se vedno povezujejo v nove in nove informacije, ki jih je znova potrebno pridobiti iz novih tabel…..

Zraven sem uporabljala tudi računalniški program, ki mi je omogočal vnos podatkov o dnevni dobavi in porabi živil.

Iz podatkov, pridobljenih iz mojih tabel in prejšnjega programa, sem v novi tabeli Excel delala izračun cene obrokov.

Za vse to pa je potrebno veliko dela. Dnevno sem samo za pridobivanje in zbiranje informacij potrebovala 4 do 5 ur.

Bila pa je še ena velika težava, ki se je pokazala v času korone.

Dela ni bilo mogoče opravljati od doma. Podatki niso bili vezani na splet.

Naša šola je vključena v shemo kakovosti. Tako imamo vsako leto zunanjo presojo našega dela. Pri presoji mojega dela se je pojavilo vprašanje – kaj se pa zgodi, če mene nekaj časa ne bi bilo v službo, kdo je usposobljen, oziroma kdo lahko opravlja moje delo, če me ni …. Na to vprašanje nismo imeli odgovora.

Čas korone je še dodatno spodbudil željo po aplikaciji, ki bi povezovala vse podatke in samodejno dajala informacije, ki jih potrebuje. Želela sem si aplikacije, preko katere se lahko razdeli delo, če mene ni, preko katere lahko vsi zaposleni dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Brez mene, kot vmesnega člena.

Zgodba o aplikaciji (2): Prednosti uporabe

Prehrana in vodenje prehrane je v Slovenji še zelo sivo področje. Vsaka šola se odloča po svoje. Od opisa del in nalog posameznega vodje prehrane, do določanja cen, zaposlovanja kuhinjskega osebja, vsaka šola ima drugačen javni razpis. Vodje prehrane pa moramo čimbolj uravnoteženo in mirno krmariti v razburkanem morju staršev, otrok, vodstva, cenami, priporočili, ministrstvo, občinami, …

Vodje prehrane se vsako leto srečujemo in ponavljajo se vedno iste težave in vprašanja – kakšno ceno pa imate vi, kako jo določite, koliko pa imate zaposlenih v kuhinji, kako je z odpadom živil, kako pa otroci pri vas jedo, kakšne težave imate pri vas s starši, …

Predlani je mestna občina Ljubljana na pobudo staršev pripravila projekt, kako bi zagotovili enotno metodologijo izračuna cene kosila. Na projektu smo delali 2 leti in naredili načrt, katere stroške obratovanja kuhinj in živil se vključi v ceno posameznega kosila. Za stroške kuhinje so zadolženi računovodje, ki morajo pravilno knjižiti podatke. Za stroške živil pa je odgovorna kuhinja in vodja prehrane.

Vsaka šola že sedaj vodi podatke o odsotnosti učencev, o nabavi živil in porabi (večina šol to počne na približno). Tako potem tudi določajo ceno obrokov.

Z aplikacijo Vprehrane.si pa so vsi podatki zbrani na enem mestu in samo z nekaj kliki dobimo informacije, ki jih potrebujemo. Z enim klikom dobimo informacijo o številu obrokov za naslednji dan (s tem zmanjšamo količino nabavljenih živil in zmanjšamo količino odpadkov),

Z dvema klikoma najdemo informacijo o ceni obrokov, o količini nabavljenih živil pri posameznih dobaviteljih. Pri nabavi takoj vidimo ceno, ki jo dobavitelj mora ponuditi za posamezno živilo. Kuhinjsko osebje na ekranu ali tablici takoj vidi, koliko obrokov je potrebno pripraviti, koliko in kakšne diete so načrtovane za posamezni dan. Učitelji takoj vidijo, kateri otroci so naročeni na posamezne obroke in pri katerih otrocih je potrebno paziti zaradi diet.

Pri izračunu cene obrokov, Vprehrane.si upošteva stroške kuhinj, stroške plač in stroške živil, porabljenih za posamezni obrok. Prikazana je najnižja cena, ki še ne prinaša izgube.

Če se hrana pripravlja še za druge zavode, dobimo z dvema klikoma podatek, koliko obrokov je bilo pripravljenih v nekem obdobju (pomembno za izstavljanje računov drugim ustanovam).

Vodja prehrane ima takoj informacijo, ki je potrebna pri zelenih naročilih (torej, koliko živil je bilo naročenih preko shem izbrane kakovosti in koliko je bilo nabavljenih ekoloških živil)

Ta podatek je zelo pomemben zaradi zakona o zelenih javnih naročilih, ki določa, da mora biti v času javnega naročila, nabavljenih vsaj 10 % živil ekološke pridelave in vsaj 15 % živil iz shem kakovosti (v kg). Če javni zavod tega ne naredi, je kazen 10.000 eur za zavod in 3.000 eur za posameznika.

Pri vprehrane.si, se na namizju že pojavi informacija o nabavi živil iz naslova zelenih javnih naročil in tisti, ki naroča živila, ve, kaj mora naredit.

Zgodba o aplikaciji (3): Prihranki (v času, organizaciji, denarju)

Prihranki v denarju se kažejo v več segmentih:

1. Prihranek zaradi optimalne nabave živil. Pri rednem spremljanju podatkov o odsotnosti učencev, se nabava živil zmanjša 10-20%
2. Zaradi optimizirane nabave, se zmanjša količina organskih odpadkov ( cena za en sod odvoza organskih odpadkov je 15-20 eur.)
3. Kontrola cene dobaviteljev – tukaj so pa prihranki lahko enormni.
4. Zaradi vseh podatkov, ki jih potrebujemo in jih moramo posredovati državnim institucijam, se izognemo morebitnim kaznim.

Prihranki v času

1. Pri uporabi Vprehrane.si, se je čas za pridobivanje podatkov zmanjšal dnevno iz 4-5- ur na 1 uro. Preostali čas se vodja prehrane lahko ukvarja z načrtovanjem kvalitete, sodelovanjem z učenci, izobraževanjem,….
2. Prenos informacij je takojšen – Vprehrane.si deluje na spletu, tako da lahko do informacij pride vsak, ki ima dostop do informacij, kjerkoli in kadarkoli. To je zelo pomembno za ravnatelje, ki lahko dostopajo do informacij tudi, kadar niso v šoli. Ko informacije potrebujejo in jim ni potrebno kontaktirati ljudi, da do teh informacij pridejo. Za informacije samo odprejo aplikacijo in dobijo podatke, ki jih potrebujejo.

Prihranki pri organizaciji dela

1. Kuharsko osebje takoj zjutraj ve, koliko obrokov in kakšne diete morajo pripraviti. Ni potrebno čakati na vodjo prehrane, da jim te podatke posreduje.
2. Če vodje prehrane ni, lahko podatke vnesejo tudi drugi zaposleni (knjigovodja ali tajnik/ca, vodja kuhinje…)
3. Za vnos potrebnih podatkov je potrebno samo 15 do 30 minut (vnos dobavnic in živil – pri tem se naredi kontrola cene živil in količina naročenih živil, zaenkrat je potrebno vnesti odjave obrokov – s septembrom bodo starši sami vnašali odjave obrokov). In kuhinjsko osebje poskrbi za vnos porabe živil za posamezne obroke od 15 do 30 minut.
4. To pa je celotno delo, ki je potrebno, da dobimo vse informacije, ki jih na koncu potrebujemo.
5. Izognemo se vsem stresnim situacijam, ki so povezane s prenosom informacij.

Zgodba o aplikaciji (4): Drobtinice

Prednosti za pristojno ministrstvo

Aplikacija Vprehrane

Preglednost, transparentnost in poenotenje dela šolskih, vrtčevskih kuhinj. Dobijo informacije, na katerih segmentih dela bi lahko prispevali, da bi se zmanjšala cena obrokov. S tem ciljam na zaposlitev kuhinjskega osebja preko ministrstva. Sedaj morajo kuhinje same poskrbeti za plače zaposlenih v kuhinjah.

Uporabniške izkušnje šol, ki to že uporabljajo

Z aplikacijo Vprehrane.si se umiri delovanje kuhinje, prenos informacij je odličen, zmanjša se stres in zaradi tega se zmanjša tudi število konfliktov med zaposlenimi.

Največji izziv pri razvoju aplikacije

Največji izziv je bil najti programerja, ki bo sposoben ustreči vsem muham vodenja prehrane in ki bo sposoben narediti živo aplikacijo, ki se bo sproti spreminjala, v odvisnosti od novih zahtev ministrstva in zakonodaje.

Nakup in cena aplikacije

Aplikacijo lahko kupijo oziroma naročijo na naslovu andrejka.rozman@ossentvid.si.

Cena aplikacije je 1500 eur, mesečna naročnina pa 150 eur. Ta vsebuje omogočanje varnega delovanja na spletu in dodajanja vseh sprememb in novosti. Poskrbljeno je za varnost osebnih podatkov. Aplikacija je zavarovana z uporabniškimi imeni in gesli. Zaščitena pa je pri Uradu republike Slovenije za intelektualno lastnino (2022).

Pot naprej …

Pri vodenju prehrane je vedno kaj novega in izzivi pri digitalizaciji vodenja prehrane so veliki. Vsekakor je želja, da bi v aplikacijo vključila tudi HACCP.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv avtorice in unsplash