Anemari in Eva
Za Navdihni.me smo se pogovarjali z likovnima umetnicama, diplomiranima slikarkama Evo Jero Hanžek in Anamari Hrup, soustanoviteljicami zavetišča za rastline. Slovar slovenskega jezika zavetišče opisuje kot ustanovo, ki daje zavetje in tudi določeno oskrbo. Torej, iz njune prve naloge, da poskrbijo za zapuščene rastline, se je razvila družbeno in ekološko angažirana platforma.
Kako ste se sploh tega lotili? Ali ste se spogledovali s kakšno idejo iz tujine?
Eva: S projektom sva pričeli zelo organsko in neodvisno od sorodnih iniciativ in projektov po svetu, saj za njih nisva vedeli. Najprej sva vzpostavili Facebook stran, da bi preko socialnega, umetniškega in ekološkega eksperimenta odkrili, kako se bo javnost odzvala na dejstvo, da obstaja zavetišče za rastline.
Anamari: Projekt se je v nasprotju z najinimi pričakovanji ‘prijel’ in tako je umetniški eksperiment postal platforma, ki še vedno prehaja meje med različnimi polji – od umetniških, okoljevarstvenih, hortikulturnih do družbeno socialnih.
Leta 2015 ste, kot pravite, spontano ‘odprli’ zavetišče, pozneje sta se lotili magisterija na to temo?
Anamari: Ja, leta 2018 sva magistrirali s tega projekta na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Takrat sva se lotili raziskovanja pojav podobnih umetniških, ekološko in družbeno angažiranih praks po svetu in odkrili, da so se v obdobju desetih let na različnih koncih Evrope neodvisno eden od drugega začeli pojavljati podobni umetniški projekti. A vseeno ne ravno v takšni obliki, kot je naše zavetišče, zato lahko s ponosom poveva, da smo prvo zavetišče za rastline v Evropi!
Postopek posvojitve je etična zaveza
Kako so se ljudje odzvali na koncept zavetišča?
Anamari: Ljudje so proti najinim pričakovanjem koncept zavetišča za rastline zelo lepo sprejeli. Velikokrat slišiva, da se jim zdi naše delo zelo plemenito, veliko jih pravi, da so zelo veseli, da lahko svoje odvečne rastline prinesejo k nam, saj jim ni vseeno, kaj se bo z njimi zgodilo, ko jih dajo naprej. Pri nas pa vedo, da bodo prišle k nekomu, ki si jih želi.
Kakšen je postopek posvojitve?
Oleandra potujeta v novi dom
Eva: Ob posvojitvi se nariše in podpiše posvojitvena pogodba, ki je tudi neke vrste etična zaveza, da bo novi posvojitelj za rastlino primerno skrbel. Ob posvojitvi se plača tudi posvojnina, ki je odvisna od velikosti in vrste rastline, giblje pa se od nekaj evrov do 100 in več za večje rastline.
Zavržene rastline, ki niso ‘instagramabilne’
Odhod v cvetličarno ali v zavetišče? Kakšna je razlika za ‘kupca’?
Anamari: Pri nas je nakup del širše zgodbe. Naši kupci se zavedajo, da pri nas dobijo rastline z zgodovino in vsaka pride s svojo zgodbo. Prav tako gre za rastline, ki s sabo ne prinašajo ogromne količine odpadkov, dolgih transportov, uporabe pesticidov ter izkoriščanja delavskih in okoljskih pravic, temveč ravno nasprotno, prihajajo iz lokalnega okolja in z nevtralnim okoljskim vplivom – okvirno smo izračunali, da kupec z vsako posvojeno lončnico kupec pri nas prihrani 12kg CO2.
Živimo v svetu ‘ popolnosti’, vaše rastline niso popolne – ampak privlačijo kupce? Katera simbolika je tu pomembna?
Eva: Prav to je naša prednost. Naše rastline niso »popolne« v komercialnem smislu, so pa popolne v smislu unikatnosti in edinstvenosti. Naši kupci se zavedajo, da s posvojitvijo rastline pri nas ne pridobijo samo nove rože, ampak da je ta roža unikatno živo bitje s svojevrstnimi potrebami in svojo zgodovino, ki jo prinese s sabo. Nakup pri nas ni nikoli pasivno dejanje, saj se morajo za pridobitev rastline malo potruditi: se predhodno spoznati z rastlino preko risanja, rastlino ponavadi tudi poimenujejo. Naši kupci in uporabniki z nakupom pri nas prispevajo k bolj okoljsko in družbeno prijaznemu svetu.
Zavržene rastline kot vir (umetniškega) navdiha
Poleg posameznikov so vašo zgodbo prepoznali v določenih podjetjih. Ali ste bile presenečene?
Eva: Ja, v teh sedmih letih so našo vrednost postopoma prepoznala tudi nekatera družbeno in okoljsko odgovorna podjetja, ki so nas najela za oskrbo njihovih že obstoječih rastlin ali pa so z našimi rastlinami opremili svoje prostore in tako pridobili ne samo nov rastlinski dekor, ampak predvsem nove zelene sodelavke.
Zanimivo je, da so vaše rastline bile ‘angažirane’ tudi za eno gledališko predstavo?
Anamari: Ja, gre za SNG Nova Gorica, s katerimi smo v preteklosti sodelovali tudi pri predstavi Avgust, kjer se rastline pojavijo tudi kot gledalke predstave (še posebej je bilo aktualno v času koronskih omejitev).
Zelene prijateljice umetniški navdih
Zagotovo so vaše zelene varovanke tudi vam kot umetnicam v navdih?
Anamari: Ja, pogosto jih umetniško upodobiva. Z umetniškimi deli v obliki grafik, slik in razglednic s portreti, in pogosto tudi zgodbami naših zelenk, si lahko polepšate svoje domove, ali jih podarite kot trajnostno in unikatno darilo.
Išče se posvojitelj/ljica smreke
Ponavadi se ukvarjate s sobnimi rastlinami, berem celo, da ste dobili v posvojitev breze? Kako to? Kdo jih je na koncu vzel?
Anamari: Med rastlinami, ki pridejo v naše varstvo, ne delamo razlik. Tako včasih dobimo tudi kako sadiko zelenjave, zelišča in da, tudi drevo pride k nam vsake toliko. Trenutno pri nas čaka smreka, kakih 180 cm visoka, ki si iz dna svojih korenin želi novega stalnega doma, saj smo jo posadili v največji lonec, kar ga premoremo, ki pa ji je še vedno pretesen.
Kaj pa omenjene breze?
Eva: Mlade breze so s potencialno alergenim cvetnim prahom ‘motile’ stanovalce blokovskega naselja, ki so se njihovi naselitvi v njihov okoliš uprli, zato so morale najti drug dom. Lastniki zelenice, na kateri so bile posajene, so nas kontaktirali, in štirim sestram brezam smo našli nove odlične domove. Odšle so v različne domove, dve k paru, ki si ju je zelo želel posaditi na svojem posestvu, ena pa tudi h gospodu, ki jo je posadil na svoj vrt.
Od rastlin se lahko veliko naučimo
Koliko prostega časa vam ta projekt jemlje?
Zavetišče za rastline
Eva: Projekta sva se lotili z entuziazmom in resnostjo, in sva ga zgolj iz ideje pripeljali v delujočo platformo, projekt, ki ga pozna in uporablja veliko ljudi in je prepoznaven tudi v tujini. Vse to sva uspeli narediti z ogromno količino vloženih ur, ob pomoči prostovoljcev in ob minimalni podpori donatorjev, podpornikov in financerjev. V prihodnje si želiva in stremiva k temu, da za svoje delo vsi vpleteni dobimo tudi pošteno plačilo, kot se spodobi za vsako opravljeno delo.
Kako je na vas osebno vplival ta projekt?
Anamari: Projekt je za naju zelo oseben in intimen ter je del ne le najinega umetniškega izražanja, ampak tudi del najinega vsakdanjega življenja in filozofije. Razmišljati sva začeli predvsem o tem, kako bo preživela naša vrsta. Za rastline se ni bati, da ne bi preživele. Zelo navdihujoča so znanstvena dognanja o inteligenci rastlin ter njihovi zmožnosti komuniciranja. Si predstavljate, da tudi rastline vedo, katere rastline so njihova družina in se do njih obnašajo manj tekmovalno za vodo in hranila, kot do rastlin, ki niso zrasle skupaj z njimi? In da odraslo drevo poskrbi za svoje ‘mladiče’, tako da jim dovaja hranila, do katerih sama ne morejo? Želiva si, da bi čimveč ljudi v rastlinah lahko videlo enakovredno sovrsto, s katero si delimo planet.
Rastline lahko umirijo naš hiter tempo
Ali se z rastlinami pogovarjate?
Anamarij: Brez tega ne gre. (smeh)
Joga z rastlinami pomaga k umirjanju in osrediščenju
V sklopu zavetišča ste razvili tudi nove koncepte, eden takih je joga z rastlinami. Kakšno je povpraševanje oziroma koncept?
Eva: Joga je celostna praksa, katere glavni namen je najti povezanost, tako notranjo, s svojim lastnim bistvom, kot tudi z zunanjim svetom in energijami, ki nas obdajajo. In tekom najinega dela sva ugotovili, da so prav rastline lahko naš največji učitelj naše medsebojne povezanosti, naše povezave z vsem in z vsemi. Že vsak naš vdih in izdih je izmenjava med nami in rastlinami. Prav tako pa nam je lahko njihova mirna prezenca za vzor in model, vreden posnemanja. Verjameva namreč, da bi prevzemanje več rastlinskih lastnosti oziroma biljnosti, kot ji sami praviva, zelo blagodejno vplivalo na naše zdravje in zdravje našega planeta. Po drugi strani nam vživetje v njihovo bistvo preko jogijskih tehnik in drugih tehnik osrediščene pozornosti lahko pomaga, da se umirimo in morda prevzamemo in ponotranjimo nekaj njihove časovnosti, ki je tako zelo drugačna od naše. Morda se vse bolj zavedamo, da hiter tempo, ki ga pogosto narekuje sodobno življenje, ni za nas nič kaj dosti bolj naraven in zdrav in da je zavoljo našega zdravja in zdravja našega planeta prišel čas upočasnitve.
Ko se razblini rastlinska slepota
Od kod dejansko ljubezen do rastlin?
Eva: Pri meni se je ljubezen do rastlin zares razplamtela šele s tem projektom. Vedno sem bila rada obkrožena z rastlinami in sem čas preživljala v naravi, vendar me je pestila t.i. rastlinska slepota. Rastline sem dojemala bolj kot neko, sicer zelo zaželeno, ozadje, vendar se z njimi nisem kaj preveč ukvarjala. Na moje dojemanje rastlin kot živih bitij je tako definitivno izrazito vplival projekt Zavetišče za zavržene rastline, ki sva se ga lotili z Anamari. Projekt se je zgodil zelo spontano, na pobudo Anamari, mene pa je nenavadnost ideje takoj pritegnila. Sprva sva mislili, da bo šlo za časovno omejen projekt, umetniški eksperiment, ki se bo zaključil z razstavo.
Anamari: Odraščala sem v naravi, kasneje sem se preselila v mesto. Šele v poznih dvajsetih sem začela doma gojiti lončnice, k čemur je verjetno pripomoglo tudi to, da sem ob delu obiskovala cvetličarsko šolo. Potem so rastline samodejno postale del mojega življenja in ko sem končala študij na Akademiji sem razmišljala, kako bi čim bolj doprinesla k skrbi za planet, ki si ga delimo z drugimi so-vrstami in to so bili že zametki Zavetišča za zavržene rastline.
Zgodbe iz zavetišča imajo celo svoj Youtube kanal
Ali lahko z bralci za konec podelite kakšno anekdoto, ki je nastala v teh sedmih letih?
Zelene zgodbe
Anamari: V letih dela z rastlinami sva razvili tudi prav posebno lastnost, zmožnost, ki jo, verjameva, imamo čisto vsi, če si le dovolimo vzeti dovolj časa in odprtosti, da jo razvijemo. In sicer znava prisluhniti rastlinam, ki nam povedo marsikatero zelo zanimivo (in resnično!) zgodbo. Zato smo oblikovali in izdali sva tudi knjigo umetnic Zelene zgodbe, ki vsebuje zgodbe, pesmi, različne zapise ter ilustracije rastlin. Eno izmed njih si lahko preberete spodaj. Po naših zgodbah rastlin so v SNG Nova Gorica pripravili tudi serijo kratkih igranih videov Zgodbe iz zavetišča, ki si jih lahko ogledate na njihovem Youtube profilu.
HIPSTER ALBI
Ker manjka mi pol lista
Ne morete me imeti
Za kapitalista.
Podružnice zavetišča v Ljubljani na več lokacijah
Eva in Anamari sta od leta 2017, od kar obstaja zavetišče, v posvojitev, oddali krepko več kot 1000 rastlin. Za rastline sta najprej skrbeli na njunih domovih. Ker je projekt pridobival na razsežnosti, sta začeli vzpostavljati podružnice Zavetišča. Leta 2018 sta dobili priložnost in sta na opuščenem gradbišču v centru Ljubljane, s pomočjo prostovoljcev in donatorjev, zgradili in postavili premični rastlinjak Zeleno zatočišče. Z njim sta se konec leta 2020 preselili na Krater, ustvarjalni laboratorij na prav tako zapuščenem gradbišču za Bežigradom, kjer se je vzpostavil samonikel urbani ekosistem. Več na: https://www.krater.si/si ‘Zavržene’ rastline trenutno gostujejo v hotelu One66 v Šiški, second hand trgovini Pulz v centru Ljubljane ter v SNG Nova Gorica.
Kdo sta še Eva in Anamari, poleg tega, da sta ljubiteljici rastlin?
Eva: Obe sva akademski slikarki, ki pa se poleg svojih osnovnih poklicev ukvarjava še z mnogimi drugimi stvarmi in dejavnostmi. Jaz sem pred kratkim izstopila iz polja samozaposlenih v kulturi in dobila delo v knjigarni Lutkovnega gledališča. V prostem času izvajam in učim jogo.
Anamari: Jaz sem še vedno samozaposlena v kulturi, ukvarjam se še z oblikovanjem nakita iz recikliranih kravat in vezenin pod znamko Fabrica, s slikarstvom in ilustracijo ter vodenjem likovnih tečajev. Trenutno si lahko ogledate prodajno razstavo mojih ilustracij v Knjigarni lutkovnega gledališča v Ljubljani.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.
******
Fotografije: Zavetišče za rastline
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.