Drava – derava reka

Drava – derava reka

Drava – derava reka

avtor 5. julija, 2021

Vse življenje živimo (no, vsaj Mariborčanke_ni) ob reki Dravi, a kaj dosti o njej ne vemo. Reka Drava nosi staro ime. Pred davnimi časi, ko je tekla neovirano, je to bila hitra, deroča reka z veliko močjo. Prav to, da je bila tako deroča reka (venetsko, staro-slovenski koren, beseda ‘derau’ = teči, hiteti), ji je dalo ime Derava (reka), tudi Derauva ali Drava. Ob tem njeno ime priča o tem, da smo Slovenci živeli ob njej že mnogo prej, preden bi naj menda prišli izza Karpatov v 5. stoletju našega štetja.

Velja namreč, da prišleki ali osvajalci povzamejo geografska poimenovanja starejšega ljudstva, ki biva ali je

Drava – pogled na obrežje in tri mostove v Mariboru (Foto: Andrej Ivanuša)

bivalo na določenem ozemlju. Stari Rimljani so ji pravili Dravus, po italijansko se ji reče Drava, nemško je Drau (tudi Tra, Trau, Trauum), po hrvaško ja Drava in tudi po madžarsko ji rečejo Dráva. No, sami presodite, kdo ji je dal ime prvi!

IZVIR DRAVE IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI TOKA REKE

Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen), Južna Tirolska, Italija na nadmorski višini 1210 metrov.

Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani Pustriški dolini, po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta Lienz, kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in Ziljskimi Alpami na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Möll izpod Großglocknerja, in zavije proti jugovzhodu mimo Špitala.

Izvir Drave na Toblaškem polju, Italija, nadmorska višina 1.210 m (Foto: Wikipedija)

Pri Beljaku vstopi v širno Celovško kotlino, teče skozi mesto in z desne dobi pritok Ziljo (nem. Gail) iz Ziljske doline. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja Karavank skozi dvojezični (slovensko-nemški) Rož prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo Borovelj/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato Podjuno z velikim deležem slovenskega prebivalstva. Od Velikovca/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu Labot/Lavamünd dobi levi pritok Labotnico (nem. Lavant) iz Labotske doline ter malo niže pri vasi Vič vstopi v Slovenijo.

Pri Dravogradu, kjer se v Dravo steka desni pritok Meža, vstopi reka v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (med drugimi: Cerkvenico, Velko, Radoljno, Lobnico s Pohorja ter (Mučko) Bistrico) izpod avstrijske Golice. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do Maribora.

Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni vršaj Dravskega polja, v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Na Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz, dobi z desne pritok Dravinjo in malo pred Ormožem še z leve Pesnico.

Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo Varaždina skozi hrvaško Medžimurje. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo.

V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja med Madžarsko in Hrvaško poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi.

Od izvira do izliva je pretekla 749 kilometrov daleč in se spustila za 1.189 metrov. Natančno mesto izliva v Donavo (je njen desni pritok) je pri vasi Aljmaš nizvodno od Osijeka, Hrvaška na nadmorski višini 81 metrov. Iz teh podatkov lahko izračunam, da je njen povprečni padec 1,6 promila.

MUHASTA REKA

V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina tako rekoč samo preliva iz enega jezera v drugega.

Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m3/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo, saj naj bi za 230 cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.

Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882:

“Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov.” Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 ter 7. in 8. avgusta 1926.

Stari Maribor, Lent in stari most (foto: Andrej Ivanuša)

Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m3/s. Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.

Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m3/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža. Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v Malečniku, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.

NARAVNI REZERVATI IN ZAŠČITENA PODROČJA OB REKI

Struga Drave je v naravnem stanju tako rekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje.

Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom.

Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.

Naravni park Kopački rit je poplavno področje v Baranji, na severovzhodu Hrvaške, med rekama Donavo na vzhodu in Dravo na jugu. Ustanovljen je bil leta 1976. Naravni park obsega 17.000 ha (177 km²), od česar Poseben zoološki rezervat obsega 8.000 ha (80 km²). Administrativno se nahaja v občini Bilje, Osječko-baranjska županija. Trenutno je najstarejši razglašen naravni park v Hrvaški. Ime je dobil iz madžarske besede “kapocs” = sponka in “rét” = močvirni travnik. Kopački rit je ena od največjih fluvijalno-močvirnih nižin v Evropi.

Živalski svet Kopačkega rita (Foto: Andrej Ivanuša)

To področje preko leta zelo spreminja svoj izgled, odvisno od intenzitete poplavljanja, pretežno Donave, ter precej manj Drave. Je največje rastišče in mrestišče sladkovodnih rib v Podonavju in najvažnejši ornitološki rezervat na Hrvaškem. V njem vsako leto gnezdi okoli 140 vrst ptic, biotska raznovrstnost 2000 vrst flore in favne pa je bogastvo parka. Deli kopnega in močvirnih voda ustvarjajo zelo kompleksen mozaik, njihova oblika in funkcija pa sta odvisni od količine vode. Kanali so zveza med tokom Donave in Drave, obstaja pa tudi splet kanalov, ki ustvarjajo vodne povezave znotraj rita.

Kopački rit je uvrščen na seznam ornitološko pomembnih področij – IBA (Important Bird Area) in je nominiran za uvrstitev na UNESCO-v seznam naravne dediščine.

TEČE SKOZI PET DRŽAV

Torej, Drava teče skozi pet držav: Italijo, Avstrijo in Slovenijo ter je v veliki meri mejna reka med Hrvaško in Madžarsko. Njen povprečni pretok v srednjem toku je okrog 284 kubičnim metrov na sekundo (Borl, Formin). Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za rekami Tisa, Prut in Sava. Večji levi pritoki reke Drave so Isel, Möll, Lieser, Krka (nem. Gurk) in Labotnica (nem. Lavant) v Avstriji, (Mučka) Bistrica in Pesnica v Sloveniji ter Mura na hrvaško-madžarski meji. Glavni desni pritoki reke Drave so Zilja (nem. Gail) v Avstriji, Meža in Dravinja v Sloveniji ter Bednja in Karašica na Hrvaškem.

Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru. Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu povprečni pretok 284 m3/s.

GOSPODARSKO IZKORIŠČANJE REKE IN MESTA OB DRAVI

V preteklosti je Drava služila predvsem za transport izdelkov. Splavarstvo je bilo razvito že v 14. st., a najbolj je cvetelo v 19. st., vse do izgradnje dravske železnice. Poleg hlodov, desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi vse do Pančeva. Poleg splavov so uporabljali doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol vozili še kovinske izdelke, apno in drugo.

Drava je tudi zlatonosna reka, zlato prinaša iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi pri nas vse do leta 1940.

Danes reka služi predvsem za proizvodnjo električne energije. Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih hidroelektrarn: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je Fala, ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. To je bila sploh prva elektrarna na Balkanu in v Srednji Evropi.

Mesta ob reki Dravi so razporejena po številu prebivalcev. K vsakemu mestu je dodano morebitno domače ime, država, število prebivalcev in leto statistične obdelave.

MARIBOR (Slovenija, 111.000 preb., 2017), OSIJEK (Hrvaška, 95.000, 2016), BELJAK (Villach, Avstrija, 59.089, 2016), VARAŽDIN (Hrvaška, 46.946, 2011), PTUJ (Slovenija, 17.972, 2013), Špital ob Dravi (Spittal a.d. Drau, Avstrija, 15.505, 2016), Barč (Barcs, Madžarska, 12.168, 2004), LINZ (Lienz, Avstrija, 12.046, 2016), Belišće (Hrvaška, 10.825, 2011), Donji Miholjac (Hrvaška, 9.491, 2011), Dravograd (Slovenija, 3.330, 2012), Innichen (San Candido, Italija, 3.175, 2010), ORMOŽ (Slovenija, 2.102, 2014), SILLIAN (Avstrija, 2.073, 2014) in Oberdrauburg (Avstrija, 1.210, 2016).

Ostali kraji imajo manj kakor 1.000 prebivalcev.

****

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: osebni arhiv Andreja Ivanuše in Wikipedia

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.