Artist in making (umetnica v nastajanju)

Artist in making (umetnica v nastajanju)

Artist in making (umetnica v nastajanju)

Avtor: 9. julija, 2018

Če bi vprašali sošolce in sošolke Ajde Podgorelec na Drugi gimnaziji Maribor, bi rekli: »Ah, ja, to je tista, ki vedno nekaj riše.« Sošolke bi morda pristavile: »Pa tako kul se oblači. In veganka je.« Njena profesorica umetnostne zgodovine, gospa Čeh, bi najbrž rekla: »Zelo nadarjena slikarka. Konec letošnjega leta bo imela prvo samostojno razstavo v Mariboru, če bom le imela kakšno besedo pri tem.« Tisti, ki vodijo različne dejavnosti na Drugi, pa bi dejali: »Aha, to je dekle, ki je narisalo plakat za našo predstavo… ki je ilustriralo knjigo… ki je izdelalo sceno za predstavo…«

Skoraj vsaka njena prijateljica ima kakšno njeno darilo, ne nujno slike, ki bi jo obesila, je pa zagotovo likovno obdelano z njeno roko: blazino s portretom, sliko njenega glasbenega idola, risbo njene simpatije. Ajde si ne moremo predstavljati brez risanja ali slikanja, brez svinčnika ali čopiča v roki. Razen likovnega ustvarjanja je ne zanima kaj dosti drugega, in tudi pri drugih predmetih v šoli pogosto ustvarja, včasih na skrivaj, včasih odkrito. Odvisno od razumevanja profesorja. Poleg likovne umetnosti ji je najljubši odmor :-). Pri urah, ki je ne zanimajo, se pogosto pretvarja, da je ni v razredu. Zato pa se uči kitajsko in japonsko. S prijateljicami se med seboj spodbujajo in navdušujejo za malce bolj »eksotične« tuje jezike.

Svojega prvega ustvarjanja se spomni iz vrtca, čeprav je prepričana, da je risala že prej. Prvič je na likovno ustvarjanje kot življenjski poklic pomislila v četrtem razredu – da bi rada živela ob risanju, slikanju… in idejo zaradi premalo samozavesti in preveč pripomb iz okolice, da slikanje ne predstavlja stabilnega poklica, zavrgla kot nemogočo. Drugič je bilo v sedmem… in spet je omahovala, si premislila, začela razmišljati o študiju kemije, spet (tudi) zaradi pripomb okolice. Tretjič jo je »zagrabilo« v drugem letniku – in tokrat jo drži. V šoli je pridobila na samozavesti, profesorji, okolica so jo podprli, dobiva nove in nove projekte v okviru obšolskih aktivnosti: pripravo vabil za prireditve, plakatov, scene za predstavo… Odločila se je vztrajati pri tem, kar jo veseli, navdihuje, kar občuti kot svoje poslanstvo. V idealnem primeru bi rada z likovnim ustvarjanjem, v lastnem studiu, zaslužila dovolj za lepo in udobno življenje… in uživala v vsaki minuti. Po planu B bi delala v neki službi (po možnosti tudi povezani z likovno umetnostjo), in slikala za hobi, ter ga poskušala razviti v kariero. Vsekakor bo njen naslednji korak vpis na likovno akademijo, za razmišljanje o poklicni poti ima še nekaj časa.

Nikoli zadovoljna in polna izzivov

Poleg udejstvovanja v likovnem krožku se je enkrat udeležila likovne kolonije na turistični kmetiji očetovega strica. Najljubša slika ji je vedno zadnja, ki jo je naslikala, a ne za dolgo – z nobeno ni pretirano zadovoljna. Vedno se ji zdi, da bi lahko bilo še boljše, da zna slikati še lepše. Ajda je zahtevna do sebe in se ne zadovolji s svojim delom zato, ker je všeč drugim. To se sliši obetavno za njen razvoj  – ko se zadovoljimo s svojimi dosežki, pogosto nimamo dovolj motivacije za nadaljnji razvoj.

Najljubši tehniki sta ji pastelna in oljna – in pravi, da vložek v barve in platna ni tako velik, saj »zaloge« trajajo kar dolgo. Včasih za slikanje potrebuje mir, včasih glasbo, včasih pa ob ustvarjanju klepeta s prijateljico po telefonu.

Ajdina največja želja je prepotovati svet in razširiti obzorja. Največjo oviro na svoji poti vidi v premalo priložnostih za mlade – premalo možnosti za razstavljanje, za predstavitev mladih potencialnih umetnikov, …

Sicer pa Ajda deluje kot vsako drugo dekle v najstniških letih … no, ne ravno čisto vsako drugo. Poleg likovnega ustvarjanja tudi veze in šiva (za prvo vintage zabavo na Drugi si je zašila prekrasno obleko), posluša rock: Pink Floyd, Beatle, Guns’n’Roses, klasično, azijsko glasbo, francoske šansone – Edith Piaf, …

Deluje malce skrivnostno, sramežljivo in zadržano, čeprav se v pogovoru hitro sprosti in nasmeji. Na vprašanja odgovarja kratko in jedrnato, a se ne izogiba odgovorom. Dekle, ki ve, kaj hoče, pa čeprav ji kdo na prvi pogled tega morda ne bi pripisal. Na kratko: umetnica v nastajanju.


Fotografije: osebni arhiv Ajde Podgorelec

No Comments so far

Jump into a conversation

No Comments Yet!

You can be the one to start a conversation.

Your data will be safe!Your e-mail address will not be published. Also other data will not be shared with third person.