vodi.me

Čari in pasti (predvsem slednje) sodobnega e komuniciranja

avtor Danaja Postružnik 11. januarja, 2023

Družbeni mediji so spletna orodja, ki omogočajo medsebojno komunikacijo ljudi. V sodobnem svetu so stalnica, katere uporaba se je pri otrocih in mladostnikih izkazala kot koristna, hkrati pa s seboj nosi tudi veliko pasti, ki lahko vodijo v negativne posledice. V raziskavi, ki sem jo izvedla v Sloveniji, se je pokazalo, da otroci in mladostniki v povprečju preživijo na elektronskih napravah več časa, kot ocenjujejo starši. Poleg tega so rezultati pokazali, da tako otroci in mladostniki, kot tudi starši, menijo, da imajo elektronske naprave in družbeni mediji  pozitiven vpliv na področjih komunikacije, lažjega dostopa do informacij ter pri prepoznavanju lastnih potencialov, negativno pa vplivajo na področje samoregulacije čustev, lastnega vrednotenja in medosebnih odnosov – in tudi povečan obseg spletnega nadlegovanja.

Skoraj devet od 10 otrok na spletu bistveno dlje od priporočenega časa

Po preučeni literaturi in izvedeni raziskavi sem ugotovila, da otroci in mladostniki najpogosteje uporabljajo elektronske naprave in družbene medije štiri do pet ur na dan, sledijo tisti, ki uporabljajo tri do štiri ure dnevno, kar se sklada z ugotovitvami nekaterih ostalih študij. Podatke iz ankete za otroke in mladostnike pa sem tudi razbila in ugotovila, da obstaja razlika v času, preživetem na elektronskih napravah, tudi med tema dvema skupinama. Otroci (10 do 14 let), najpogosteje preživijo na elektronskih napravah in družbenih medijih šest do sedem ur na dan, medtem ko mladostniki najpogosteje preživijo na omenjenih napravah štiri do pet ur na dan.

Kot je pokazal pregled izsledkov preteklih raziskav, bi naj čas ne presegal dveh ur; to pomeni, da kar 87 % mladostnikov in otrok na spletu in elektronskih napravah preživi več časa od priporočenega. Ta ugotovitev se ne sklada z oceno njihovih staršev, saj je večina mnenja, da le ti preživijo na omenjenih napravah dve do tri ure na dan. Starši torej nimajo realne predstave o času, ki jih otroci in mladostniki preživijo na omenjenih napravah.

Kljub zavedanju o negativnih vplivih, še zmeraj „visimo gor“

V nasprotju s pričakovanji sem ugotovila, da je večja količina časa, prebitega na elektronskih napravah in družbenih medijih, povezana z višjo oceno negativnega vpliva elektronskih napravah in družbenih medijih na lastno obnašanje. To pomeni, da imajo otroci in mladostniki visoko stopnjo samozavedanja o negativnih vplivih družbenih omrežij, kar se ne sklada z ugotovitvami dosedanjih študij.

Po mnenju otrok in mladostnikov ter njihovih staršev, elektronske naprave na obnašanje vplivajo pozitivno in negativno. Ugotovljeni negativni vplivi po mnenju otrok in mladostnikov so, da imajo le ti po uporabi elektronskih naprav in družbenih medijev manj motivacije za šolske obveznosti, za hišna opravila in naloge, se manj družijo z družinskimi člani, se prej razjezijo in so slabše volje ter imajo slabšo samopodobo.

Starši se ne zavedajo, koliko nadlegovanja doživljajo otroci in mladostniki

Zaskrbljujoče je, da je do razlike prišlo prav pri enem najbolj perečih oz. na za psihološke in fizične posledice težkem področju, in sicer nadlegovanje na družbenih medijih. Kar 6 % otrok in mladostnikov je označili odgovor povsem drži in 11 % otrok in mladostnikov je označilo odgovor pretežno drži, kar skupaj znaša 17 %, medtem ko med starši odgovora povsem drži ni izbral nihče in odgovor pretežno drži le 2 %. Kar 73 % staršev je mnenja, da njihovi otroci in mladostniki niso bili deležni nadlegovanja na družbenih medijih, medtem ko jih je bilo deležnih nadlegovanja vsaj v manjši meri skoraj polovica!

Ta podatek je zaskrbljujoč, ker kaže na to, da starši ne vedo, kaj se dogaja z njihovimi otroki in mladostniki, kadar uporabljajo družbene medije, in jim posledično ne morejo nuditi ustrezne podpore.

Tudi pozitivni vplivi so prisotni

Pri otrocih in mladostnikih so se pojavljali tudi pozitivni vplivi, in sicer na spletu z lahkoto najdejo nove informacije, lažje prepoznavajo svoje želje in potenciale, se učijo novih stvari, lažje so povezani s svojo družbo, lahko najdejo in dobivajo podporo drugih, hkrati pa jim pomaga tudi pri ustvarjalnosti. Pozitivni vplivi sovpadajo z oceno in mnenjem staršev o le-teh.

V raziskavi sem želela preveriti, ali se starši glede na ocenjeno količino časa, ki ga otroci prebijejo na elektronskih napravah in družbenih medijih, med seboj razlikujejo pri mnenju o vplivu le teh na obnašanje otrok in mladostnikov. Predvidela sem, da tisti, ki ocenijo, da otroci na elektronskih napravah in družbenih medijih prebijejo manjšo količino ur, nižje ocenijo tudi negativni vpliv le teh na obnašanje, in obratno, kar se je izkazalo za resnično. Ta ugotovitev pa ne sovpada z odgovori otrok in mladostnikov, kjer se je pokazalo, da tisti, ki preživijo manj časa, doživljajo manj negativnih vplivov, kljub temu pa so deležni negativnih vplivov v večji meri, kot menijo starši.

Začnite s pogovori in ne potisnite glave v elektronski pesek

Rezultati raziskave so pokazali nekatera dejstva, ki so z vidika skrbi za otroke in mladostnika zaskrbljujoča. Prav zato ocenjujem, da je nujna vzpostavitev bolj varnega okolja tako v šolskem sistemu kot v domačem in družbenem okolju. Na osnovi izsledkov in ugotovitev te raziskave podajam naslednja priporočila:

1. Starše otrok in mladostnikov je potrebno naučiti t. i. netiketo (pravila spletnega bontona), da bodo lažje pomagali opolnomočiti le te, za ustrezno odzivanje na obravnavano problematiko. Potrebno bi bilo vzpostaviti programe prepoznavanja lastnih potencialov in gradnje kompetenc – s tem odpiramo veliko polje za delo terapevtov – ne le kot tistih, ki pomagajo odpravljati posledice, ampak preventivno gradijo celovite osebnosti.

2. V okviru gradnje digitalnih kompetenc je za starše nujno potrebno uvesti usposabljanje o spletnem nadlegovanju, in sicer za različne skupine glede na starost otrok. Le tako bodo lahko prepoznali znake, da se z otrokom nekaj dogaja (pa najsi bo to zasvojenost z elektronskimi napravami ali spletno nadlegovanje), in ustrezno reagirali. Pri tem so jim lahko v veliko pomoč tako šolski psihologi kot terapevti.

3. Nadaljnja priporočila gredo v smeri usposabljanja svetovalnih, socialnih delavcev in pedagogov že v vrtcih, še posebej pa v osnovnih in srednjih šolah, in sicer s področja uporabe, vplivov in ustreznega odzivanja na obravnavano problematiko v pričujoči nalogi.

4. Izobraževalnim institucijam ni potrebno čakati na sistemske spremembe, ampak lahko institucije z določenimi instrumenti to področje urejajo same; npr.:

(a) ničelna toleranca do spletnih groženj;
(b) uvedba fizičnih aktivnosti v odmorih;
(c) prepoved uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav v šoli (šolske omarice itd.)
(d) komunikacijska podpora, primerna za različne starostne ciljne skupine
(e) redno usposabljanje terapevtov, psihologov, socialnih pedagogov, s katero bi pridobili orodja, znanje in izkušnje za pomoč otrokom/ mladostnikom, ko bi prišlo do groženj prek spleta

5. Podporno okolje, ki bi vrnilo mesto elektronskim napravam tja, kamor jim sodi: torej so pripomoček, ne pa naše življenje. Gre za družbeno-ekonomski izziv, ki bistveno presega okvire te naloge, je pa temeljno povezan z obravnavano tematiko. Potrebne bodo torej tudi strukturne spremembe.

6. Otrokom in mladostnikom bi rada samo zaželela poguma pri ohranjanju svojega mnenja, vere vase in v svoje potenciale, ter poudarila, da naj jih ne bo strah ali sram se obrniti po pomoč, ko bodo le to potrebovali.

Kako naprej? In kje je v tem vloga staršev in stroke?

Postavljanje ciljev je lahko tudi zabavno, sploh če je v živo in ob tem sodelujejo tudi živali. Predvsem pa zmanjša spletno odvisnost.

Na osnovi navedenega lahko ugotovim, da bodo morali psihoterapevti in drugi, ki se ukvarjajo s psihosocialnim zdravjem otrok in mladostnikov, najprej a) ozavestiti obstoj problema (prekomerne) uporabe družbenih medijev in elektronskih naprav tudi v Sloveniji in vseh posledičnih učinkov na samopodobo idr., ter se nato b) usposobiti za prepoznavanje znakov (tako prekomerne uporabe kot vseh negativnih učinkov, ki jih uporaba družbenih medijev ter elektronskih naprav prinaša) ter c) spoznati, se naučiti in začeti izvajati primerne terapevtske pristope za otroke in mladino ter opolnomočiti njihove starše, da z njimi ohranjajo kvaliteten čustven stik ter več skupnih prostočasnih aktivnosti (brez uporabe elektronskih naprav).

Menim, da bo le v kombinaciji usklajenega delovanja vseh zgoraj omenjenih stebrov možno minimalizirati negativne vplive, ki jih prinašajo družbeni mediji in elektronske naprave. Otroci in mladostniki so najbolj krhki člani družbe in samo skupna skrb vseh odgovornih odraslih bo zanje lahko ustvarila bolj varno okolje.

Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.

Če iščete svojo pot, nas kontaktirajte in z veseljem vam pomagamo.

Fotografije: osebni arhiv avtorja