Začelo se je burno leto 2020, imela sem polno glavo sprememb, težkih situacij in izzivov, bila sem na prelomnici, na kateri se nisem znašla. Žela sem ponoviti dejanje iz preteklosti, ki sem jih ponavljala znova in znova. Kot v začaranem krogu sem se vrtela. Bila sem razdvojena, obupana, na trenutke tudi samosvoja, jezna nase. Nisem znala iz tega udobnega kroga in sem želela kar narediti nekaj po svoje. V tistem trenutku, ko sem to želela, pa mi je notranji glas govoril, da tega naj ne naredim tako, kot je želela glava in moj um, temveč kot čuti moje srce. Naj se poslušam in začnem delati na sebi. Zavedala sem se, da kar koli bom naredila na hitro, mi ne bo rešilo moje situacije, ki me spremlja že od otroštva. Če nekaj ni tako, kot bi moralo biti, sem si hitro izmislila kaj drugega in določene stvari sploh nisem dokončala. Bežala od doma, samo da nisem rabila poslušati drugih, kaj mi govorijo. Vendar sem ravno zaradi tega, ker sem ves čas bežala proč od svojega doma in raje dela v službi, hodila na razne tečaje in se zraven še šolala, kot tujci do celotne moje družine, s katero živimo skupaj. Tega občutka in da skupaj živimo in se ne pogovarjamo, sodelujemo in da se drug od drugega umikamo, da ne bi koga prizadeli, tega nisem želela več gledati, kaj šele v tej naši družini sodelovati. In kot strela z jasnega se nam je pojavila epidemija, ki nas je še dodatno omejila, nas zaprla in na nek način združila tiste ljudi skupaj, ki nas je morala.
Odprem si vrata k spremembam in odpre se mi svet fraktalov
Suzana Krajnc, fraktali
V mojem okolju sem ravno v pravem času dojela, da sem se kljub tej epidemiji, ki je nastala, začela povezovati sama s seboj in bolj globoko spuščati vase. Hkrati pa sem ozaveščala določene vzorce, ki so mi nastali tekom odraščanja, se jih začela zavedati in delati na njih. S tem ko smo bili z družino doma in bili prepuščeni preživljanju časa drug z drugim, se je veliko spremenilo. Hvaležna sem, da se je ravno v tem težkem trenutku mojih izzivov, pojavilo fraktalno risanje. Že kot otrok sem rada risala, obleke; nato jih šivala punčkam, nasploh se rada oblačim pisano. Barve mi veliko pomenijo, bolj, kot je pisano, bolj mi je všeč,…takšna pač sem.
In ko sem zasledila fraktalno risanje, sem začutila nekaj novega in začela sem brskati, kaj je to. Najprej sem seveda spoznala Meo Valens. Z njo sem naredila prve tri inicialne fraktale za analizo mojega trenutnega stanja. A tukaj se je ustavilo. Ker sem čutila, da želim še več, ne samo risbe kot analizo, mi je Mea povedala za mentorico Dejo Muck. In moje raziskovanje se je nadaljevalo. Napotila sem se v fraktalni svet risanja, barv … Moja strast do tega se je povečevala. Ker sem bila zelo radovedna, kdo je Deja in kaj počne, sem si takoj že priskrbela knjigo Pot ljubezni-pot k sebi, jo začela prebirati in se prijavila na njeno delavnico takoj, ko je bila možnost.
Izkušnja v času risanja, življenjske spremembe, nove ideje
Zelo sem bila vesela za ta trenutek, bil je poln nežnosti in novosti, zato sem že takoj vedela, čutila, da želim nadaljevati in se naučiti še več o fraktalih, in seveda delati na sebi. Kajti samo tako lahko rastemo in se učimo, s tem ko pa mi čutimo ljubezen, je tudi naša okolica ljubezen.
Moje izkušnje, ki sem jih pridobila tekom samega procesa risanja fraktalnega risanja, je bilo nepopisno spreminjajoče iz dneva v dan. Pri vsakem novem fraktalu se mi je pojavil nov izziv, simptom na mojem telesu, moje telo je začelo vibrirati tako kot moje risbe. Pri vsaki risbi sem tudi jaz na fizičnem telesu občutila spremembe, potrditev pa sem dobila še skozi sanje. Te so moj svet že od otroštva, na mojo kožo pisane, jih uporabljam in verjamem vanje, že od kar vem zase. Že od nekdaj jih analiziram, zapisujem njihov pomeni oziroma sporočila, ki mi jih dajejo. Kar sanjam, se mi zgodi ali se mi bo zgodilo, sedaj tudi vidim razna še bolj globoka sporočila, ki mi jih skozi sanje pove moja duša.
Zanimivo mi je bilo, se samo sebe gledati, opazovati, spreminjati se, povezovati sama s seboj. To je bila zame velika prelomnica: začeti sebe spreminjati. To je teoretično zelo zanimivo, mogoče tudi piše enostavno, vendar je praktično pa zelo težko. Tudi ko se enkrat trdno odločiš delati na sebi, je zelo težko vztrajati. Vendar tekom samega procesa izobraževanja in odličnega vodenja in spodbujanja same mentorice Deje, in čudovitih fraktalnih sošolk, je meni doprineslo velike spremembe na meni, v moji domači okolici in tudi v službi.
Dovolim si izkusiti strah, skrbi, krivdo …
Suzana Krajnc, prijateljstvo
Navzven sem delovala nasmejana, pozitivna, umirjena, sproščena, razigrana. Telo in risbe same pa so pokazale moj strah, občutek ujetosti, žalosti, dvome, skrbi, odnos do sebe, ki ni bil tako pozitiven, kot je kazal navzven. Zato sem na trenutke, ko sem začela delati s korekcijskimi risbami in jih začela barvati, podvomila vase. Ko sem si postavljala namero, na kateri sem delala in se še bolj krepila, ko sem se fokusirala in jo poskušala ozavestiti in delati na njej, je bilo kar nekaj strahu, jeze, razočaranja, dvomov, občutkov krivde, na trenutke sem se spraševala: kaj sploh počnem, kaj je to sploh zame, jaz tako tega ne zmorem ….
Vsak nov fraktal, ki sem ga končala, in z velikim veseljem in željo, ki me je gnala naprej, risala nove in nove, kajti ko sem se tega zavedala in začela verjeti in čutiti, da je to res ena velika harmonija, se mi je začelo spreminjati vse, kar tako postopoma samo od sebe. Sedaj, ko to pišem, vidim, čutim to hvaležnost, kaj sem skozi ta čas, ko sem risala svoje korekcijske risbe, doživela. Postala sem drugačna, prav zares sem pomirjena, ne hitim oziroma ne bežim iz ene točke v drugo. Sem kot peresce, ki ima svojo svobodo leteti, misliti in delati, kar si želi, ne da bi občutila kakršno koli krivdo, s postavljenimi svojimi mejami. Sem ljubeznivo, lahkotno in razumno bitje na tem planetu.
Po srečanju s sestro uvidim vse pozitivne spremembe pri sebi
Preden sem spoznala fraktalno risanje, sem se že vključevala v razne delavnice za dvigovanje energije in delanje na sebi. Občasno sem hodila tudi na Reiki terapijo, na pretok energije in ravnovesje čaker. Dve leti hodim na individualno zvočno terapijo, ki mi pomaga, da sem za nekaj časa energijsko pretočna in v dobri kondiciji. Vendar to ne pomaga reševati vseh notranjih blokad, vzorcev, ki ti skozi čas nastanejo.
Med samim risanjem korekcije sem na sebi občutila velike spremembe. Moje razpoloženje, ki je nihalo iz trenutka v trenutek, odnos, ki sem ga imela najprej do sebe in posledično prenašala na svojo družino, prijatelje in znance. Moja slaba volja, razdražljivost, občutki krivde, hitenje iz ene točke v drugo, moj notranji glas tega nisi vredna, ne znaš, ne zmoreš, zakaj se sploh trudiš. Vse to se je začelo vidno spreminjati. Moj notranji glas se je spremenil, začela sem najprej z njim. Ko sem začutila: tega ne zmoreš ne znaš, sem se pač začela pogovarjati sama seboj. Včasih kar na glas, da sem se slišala. Začela sem si govoriti: zmorem, znam, verjamem vase. Tega nisem opazila sama, temveč so mi drugi povedali, da sem drugačna. Sama sem to spremembo opazila šele po zadnjem neprijetnem srečanju s sestro. Imam jo neizmerno rada, sem hvaležna zanjo in nanjo zelo ponosna, kajti vem, da imava veliko skupnega za predelat na tem planetu. Takrat sem stoplila čez svojo mejo višjega jaza. Na to sem zelo ponosna. Takrat so bile moje zadnje besede izrečene ne v sovraštvu ne v jezi ne v krivdi temveč iz notranjega glasu iz srca, ljubezni do sebe in nje, ker je moj svet vedno barvno pisano fraktalno odprt, pa naj bo še za kogarkoli nerazumljiv ali zaprt.
Odnos s sinom postane umirjen in pozitiven
Ker sem bila odsotna v službi in se ves čas posvečala svojemu šolanju, ali tečaju, se mi je spet oglasil moj glas. Nekje od zadaj je bil vedno prisoten občutek krivde, da vse delam samo zase in da na druge sploh ne gledam. Kaj pa družina? Ves čas sem samo jaz in jaz … to me že nekaj časa spremlja in ta občutek krivde mi naredi blokado in me ustavi in v takšnih trenutkih končam in ne nadaljujem, ker nimam moči. In ker je sin imel še težave v šoli, oziroma ker se je zaradi epidemije moral šolati od doma in je bil prepuščen sam sebi, me je to še bolj stiskalo pri srcu.
A ko sem si naredila korekcijo postavljanja mej, se mi je odnos čez čas začel spreminjati, naenkrat je bilo drugače. Nisva se kregala, našla sem čas zanj. V tistem trenutku sem bila lažje z njim, nisva se kregala, kaj mora in česa ne, vse je začelo potekati lažje, umirjeno brez nervoze, kričanja in občutka krivde. Tako je tudi sedaj. Se smejeva in izzive lažje rešujeva, ko sva umirjena in pozitivna. Hvaležna sem mu, da je moj sin, od njega se učim, in zraven njega tudi jaz rastem. On je moj učitelj, kajti on ve, kdaj sem drugačna, žalostna, začuti, da nisem ok. Takrat pride kot mali muc k meni, me objame in mi reče, da me ima rad. To je največje darilo zame.
Novo soočanje s samo seboj
Med samim fraktalnim ciklusom, ki sem ga ustvarjala, in delom na sebi, sem se posvečala tudi branju in prebiranju različnih knjig, na različne teme, ki so se kar naenkrat pojavile, same od sebe. Knjige so me bogatile. Poslušala sem razne meditacije in seveda znane ljudi, ki so navdih za delo na sebi in duhovno rast. Zato sem vse te stvari med seboj prepletala in se bogatila, se spreminjala. Ko sem prišla do točke izziva, sem se lažje soočila in začela ozaveščati ter reševati izziv. Sprva je bilo malo težje, a je postajalo vedno lažje, ko sem se zavedala situacije in se z njo sočila, jo sprejela in hkrati tudi spustila.
Ob tem ko sem risala fraktale, sem začela tudi sprejemati sama svoje telo, se začela poslušati in ga opazovati, kaj mi govori kaj mi želi sporočiti moje fizično telo. Sedaj vem, zakaj me boli glava, trebuh, pečejo oči, kaj povzroči mojo vrtoglavico, slabost. Sedaj to ozavestim, se pomirim in s fraktali mi je lažje se osredotočiti na to, ker v sebi predelam, sprejmem in spustim vesolju, da poskrbi za vse v najvišje dobro.
Suzana, začni že enkrat poslušati sama sebe!
Najbolj mi je bilo hudo, ko sem bila v karanteni, ker sem zbolela. Takrat sem se soočala s stisko, osamljenostjo, jezo, razočaranjem, besom, bila sem žalostna, utrujena … vse negativno, kar je bilo mogoče. Takrat je bila moja namera dvig energije in notranjega miru. Vzela sem oranžno in modro barvo za dominantni barvi; sedaj vem in to čutim, da sem te dni, ki sem bila zaprta doma v hiši, lažje predelala svojo bolezen, ker sem ta čas barvala in se sama zdravila s fraktali, dvignila sem si imunski sistem.
Vendar sama moja bolezen ni bila huda, stresna, temveč poučna. Moj ego in moja trma sta seveda želela delati po svoje, želela sem hitro nazaj v službo, da bom lahko pomagala sodelavkam in našim bolnim stanovalcem. Ja, izziv se je pojavil, ko sem prvi dan v službi po karanteni še enkrat dobila močan udarec v križ. Takrat sem dobila potrditev, da je sedaj pa dovolj mučenja same sebe. In da sem jaz in jaz na prvem mestu. Suzana začni že enkrat poslušati sama sebe.
Moje telo se na spremembo in čiščenje odzove povsem fizično
Takrat sem ravno začela z risbo, ki sem jo morala narisati z levo roko. Vse se mi je točno v pravem trenutku postavilo na pravo mesto. Čeprav prve tri dni nisem mogla iz postelje, kaj šele prijeti barvico v roke, je bila moja želja po barvanju in spremembi tako močna, da sem narisala risbo in jo še v tistem dnevu celo pobarvala. Bila sem tako vesela!
Še posebej in najbolj nenavadno pa je bilo zvečer, ko sem se stuširala. Moja leva roka se je začela luščiti, koža se mi je kar strgala proč kot da se levim. Ampak samo na levi roki. Bilo mi je zelo čudno, ker nisem bila v službi ne v stiku z razkužili, temveč doma v bolniški zaradi križa. Še bolj pa mi je bilo zanimivo, da mi je bolečina v križu začela popuščati in mi je bilo boljše. Takrat sem tudi najbolj dojela, kaj to pomeni: postavi si mejo. In z levo roko sprejemam novo obdobje svojega življenja.
Na plano, na moje fizično telo, privrejo odpori in blokade – in izzvenijo
Moje blokade so se pojavile, ko sem začela poslušati svoj ego: zakaj to počneš, saj ti tega ne znaš, ne zmoreš, to je brez veze, kaj se trudiš, saj te nobeden ne razume, ti si čudna, vse samo delaš za sebe, kje je tu družina, sin, partner. Občasno sem se počutila nezaželeno, počutila sem se v nekem trikotniku, da ne spadam v družbo, ker me ljudje ne razumejo in ne spoštujejo.
Zaradi vseh teh občutkov manjvrednosti, nezaželenosti sem bila razdražljiva. Moje čustveno stanje je nihalo, bila sem jezna, žalostna, obupana, neodločna, ves čas sem občutila neko krivdo. Globoko v sebi sem čutila tudi strah, kar mi je povedal tudi moj trebuh in želodčne težave. Vse te stiske, ki sem jih doživljala navznoter, so se mi vedno bolj odražale na fizičnem telesu. Začela sem ga bolj spoštovati, opazovati in čutiti. S pomočjo knjige Življenje je tvoje in Telo je tvoje od Louise L. Hay ter še z nekaterimi njenimi knjigami sem si pomagala. Začela sem kombinirati fraktalne risbe še s fizičnimi dejavniki izzivi na telesni ravni. Začela sem se še bolj zavestno samozdraviti, samospoštovati in se ceniti. Da sem jaz samo jaz in da sem takšna, kot sem, najlepša in najboljša v najvišje dobro, kar premorem.
Največjo blokado spoznam ob zaključevanju procesa
Ko sem končala ciklus, na katerega sem zelo ponosna in bi morala narediti samo še pikico in napisati referat, se je pojavila moja največja blokada. Tukaj pa sem se ustavila in spet podoživela vsa svoja prepričanja, da jaz ne znam pisati, ker mi pisanje in jezikoslovje nikoli ni šlo, prav tako tudi ne pisanje esejev v šoli, ki so bili vedno negativni. Vsa ta svoja prepričanja sem spet podoživela: jaz tega ne zmorem, ne znam in prav tako sem se ustavila tudi pri svoji diplomski nalogi. A ta je sedaj že v poteku – in to samo s pomočjo fraktalnega risanja.
Zato si vedno, ko je treba narediti nek zaključek, izmislim izgovore, na katere nisem ponosna in jih ne želim več ponavljati, sedaj pomagam s fraktalnim risanjem in na to zavestno vplivam. Ker me je fraktalno risanje tako prevzelo, si vzamem barvice tudi zraven na dopust, kjer s pomočjo risanja fraktalne mreže in barv ter sporočil, ki jih dobim iz risbe notranjega glasu, lažje nadaljujem in vztrajam na svoji poti. Zagledala sem angela, ki sem ga prosila, da si začnem zaupati in verjeti vase in v svoje življenjske cilje. Končna potrditev, da sem na pravi poti, pa mi je bil čudovit sobotni dan, ki smo ga preživele fraktalke na 1. Fraktalnem informativnem srečanju. Takrat sem se napolnila z energijo in z vso polno močjo pozitivne volje in moči.
Moja največja dobrobit ob koncu cikla
Narava mi je ob koncu cikla sama pošiljala znake ljubezni in hvaležnosti. Prav tako pa so tudi moji doma postali drugačni, kar me je naenkrat zelo presenetilo. Komunikacija in naši odnosi so postali lahkotni in sproščeni, brez nervoze in napetosti. Takrat sem se zavedala, da sem jaz vse to kreirala z mojimi fraktali. Vse se je tako umirjeno obrnilo, vsak izziv, ki mi sedaj pride na pot, ga sprejmem z veliko ljubeznijo, in sporočeno misel spustim v vesolje, da se zgodi v najvišje dobro.
Sedaj znam brez slabe vesti reči Ne, tega pa ne morem, ne znam, ne zmorem. Še posebej pri svojem sinu, ki ga imam neizmerno rada in sem mu ves čas vse ustregla. Sedaj pa znam tudi njemu reči Ne, tega trenutno ne gre izvesti.
Ko začneš gledati nase z ljubeznijo, se ljubezen vrne
Hvaležna svojemu partnerju, kajti samo na tak način sva se spoznala, si bila v oporo, spoznala, da se da s postrežljivostjo in z dobrimi komunikacijskimi odnosi rešiti tudi partnerski odnos, ne samo iti na nož in biti egoist ter končati – če ne gre, pač ne gre. Ko začneš gledati nase z ljubeznijo, se ljubezen sama vrne iz okolice, še posebej v partnerskem odnosu.
Ves čas sva si bila s partnerjem: kaj ti je? daj povej, bila sva drug na drugega tečna, včasih jezna, naveličana in posledično tudi besedno agresivna na svoja otroka. Kar je mene začelo zelo boleti pri srcu, kajti vem, da midva to nisva; ne želiva škoditi drug drugemu, kaj šele najinima otrokoma. Zato vem, da sem s pomočjo fraktalov spreminjanja in sprejemanja odnosov, pripomogla do tega, da se je vse naenkrat kar obrnilo. Sedaj ko se sama sprejemam takšno, kot sem, s takšnimi očmi name gleda tudi moj čudovit partner. Čez nekaj časa, se je samo od sebe vzpostavilo harmonično stanje med nama. Začela sva se smejati, pogovarjati, sodelovati, spodbujati in podpirati. Jaz se nisem več obremenjevala, če sem jaz česa kriva, ali da sem karkoli sedaj narobe naredila, rekla.
Narišem sliko sebe in partnerja, ko pleševa
Pleševa.
Najbolj in mi bo do konca življenja ostalo v spominu leto 2021, kajti po končanem ciklusu, kjer smo na zadnjih umetniških fraktalih lahko narisali mrežo in iz nje pobarvali videti nevidno. Takrat sem v svoji sliki zagledala žensko in moškega, ki plešeta. Vem bila sem tisto noč v nočni, in se sama sebi nasmejala in si rekla; to sva midva z mojim, ko se bova poročila in bova plesala, čeprav ne pleševa. Čist tak v moji glavi in mojem umu. Vendar ta trenutek, ki si ga niti v sanjah nisem predstavljala in sanjala, da bo kdaj sploh prišel, je prišel: jaz sem poročena. Neizmerno hvaležna sem za še en harmoničen izziv, ki je pred mano.
S samim fraktalnim risanjem sem se povezala tudi s svojimi otroki. Tako jim rečem, ker so res moji. Drugače so to sošolci in sošolke od sina, moja nečaka ter otroci od zelo dobre prijateljice, ki jih imam neizmerno rada. Ko pridejo k meni, ker so pri meni kot doma in jim je dovoljeno, da počnejo, kar si želijo brez omejevanja in se pri nas res vsi zelo sprostijo. Po hiši imam razstavljene slike in fraktale, ki so otroke zelo pritegnili, zato sem jim na hitro povedala, da so ti pobarvani fraktali narisani z zaprtimi očmi pobarvani pa z raznimi pravili. Bili so zelo presenečeni in navdušeni. Ker pa sem opravila tudi tečaj Otroškega modula, sem nekaj nalog in vaj naredila tudi z njimi. Ta dan so bili zelo veseli, sodelovali smo in se smejali, kaj vse je nastajalo. Ta dan mi je bil zelo pri srcu in mi bo ostal, za vedno.
Razveseljujem tudi »svoje« starostnike
Ker pa delam v domu starostnikov in včasih sem tudi na oddelku demence, kjer je pomembno, da se naše stanovalce malo motivira, jih aktivira, sem si dovolila trikrat izvesti tudi to pri nas v domu. Bila mi je zelo zanimiva izkušnja, ki pa si jo želim nadaljevati in jo doprinesti in nadgrajevati v službi. Želim si narediti analizo, primerjavo, kako risanje sprejmejo in kako dojemajo starostniki z demenco oz. psihofizičnimi motnjami in kako tisti starostniki, ki teh znakov nimajo.
Risbe podkrepim z močjo števil in barv
Sin Sanel
Zavedla sem se, da lahko s svojimi mislimi in fraktali vplivam nase in svoje razpoloženje, zdravje in dejanja, ki se mi uresničujejo, v harmoničnem in ravnovesnem stanju. Ker sem tudi čez sam proces risanja fraktalov se posluževala tudi knjig. Za celo leto sem si s pomočjo knjige Louise L. Hay naredila izračun, v kateri številki in barvni vibraciji sem v posameznem dnevu in mesecu. Tako sem si vsak dan s pomočjo njenih afirmacij tudi še podkrepila in si dvigovala svojo duhovno energijo.
Ker pa iz svoje kože, da želim pomagati sebi in drugim – ne na kemijski način, temveč na naraven, bolj ljubeč in barvni način – ne morem, mi je na pot prišla še knjiga Kako zdravimo z barvami avtorja Teda Andrewsa. V tej knjigi sem našla tehniko, kako se še bolj podkrepiti in si pomagati z raznimi barvami. Naredila sem si svoje fraktalne karte zdravljenja. Te uporabljam najprej na sebi, občasno pa tudi na sinu. Pomaga.
Hvaležna
Najbolj pa sem ponosna nase, ko sem si letošnje leto 2022 upala in dovolila začeti delati in sem si ustvarila svojo delavnico, kjer sem imela svojo skupinico mojih prvih fraktalk. Nanje sem zelo ponosna in hvaležna vsaki posebej, saj sem lahko prestopila še to mejo, da sem vredna da zmorem in znam. Hvaležna sem tudi Natalie Cvikl Postružnik, da me je povabila v Ozaro, kjer sem dobila še dodatno potrditev, da sem na pravi poti in da naj nadaljujem, ker je to moje poslanstvo. Pot je sedaj fraktalno narisana samo še naprej z mavrično pisanimi barvami in z vsemi izzivi, ki jih bom imela na svoji poti.
Hvaležna za vse ljudi, ki mi prihajajo po moji poti in mi pomagajo in spodbujajo, da sem lahko, kar sem, in da lahko začnem ustvarjati točno to, kar si želi moja duša in kar je moje poslanstvo. Z barvanjem in s fraktalnim risanjem pomagati tistim dušicam, ki bodo začutile, da jim bodo fraktali v pomoč, da se bodo začele same sebe imeti rade točno takšne, kot so, in si lahko s pomočjo fraktalnega ustvarjanja začele kreirat svoje življenja točno takšno, kot si ga vsak/a sam želi. Kot reče najbolj čudovita nežna oseba Deja Muck, to je pot ljubezni, pot k sebi.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, morda želite preskusiti coaching ali terapevtsko druženje s psi, s konji … bomo veseli vašega kontakta.
Suzana Krajnc, fraktal Verjamem vase, zmorem
Foto: arhiv avtorice
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.