ni me.je

Pakt z multiplo za kvačkane hrte

avtor Natalie C. Postružnik in Anita Breznik 27. novembra, 2017 0 komentarjev

Anita Breznik, najboljša študentka vseh dodiplomskih študijev na eni od slovenskih fakultet in velika ljubiteljica hrtov, pri 23-ih soočena z multiplo sklerozo in na glavo obrnjenim življenjem, odkrito spregovori o bolezni, ki je prišla z namenom, da Anita najde svoje poslanstvo, kako iz svojega hobija skvačkati poslovno pot.

»To ni zgodba o multipli sklerozi, saj ni nekaj, kar lahko spraviš v okvir in obesiš na steno – pa vendar. Pri 23-ih letih sem bila na krilih sveta. In potem je prišel orkan. Pojavilo se je nekaj do takrat neopaženih simptomov, zato sem ob prvi priložnosti obiskala zdravnico. Kmalu sem dobila novo doživljenjsko prijateljico z grozečim imenom – multipla skleroza (in 3. kategorija invalidnosti). Šok. Solze. Nejevera. Groza. Predstava mene – na vozičku. Konec sveta. Katastrofa. Vse to v nekaj minutah. Seveda sem v službi delo opravljala še bolj zavzeto, še bolj sem se želela dokazati, še večkrat sem nadomeščala sodelavke in ostala dlje. In potem je prišlo. Mravljinčenje in paralizi podoben občutek v rokah. To je bila moja budnica. Po nekaj prejokanih trenutkih sem imela resen pogovor s svojo ‘prijateljico’: »MS, sedaj si del mene, nisi pa ti jaz. Lahko si zelo nepredvidljiva, zato te spoštujem, vendar se te ne bojim. Raje sodelujva.«. To je bil pakt, ki sva ga sklenili. Občasno vsaka od naju malo odstopi od dogovorjenega, a nikoli preveč drastično.«

Življenje se ne konča. No, lahko se, a ne pri tebi.

»Po vseh dogodivščinah sem odklonila možnost upokojitve in nastopil je čas za t.i.poklicno rehabilitacijo.  Postala sem študentka Marketinga. Študij mi je prinesel novo uporabno znanje ter samozavest, spoznala sem številne zanimive in pozitivne posameznike. Z najbolj srčnimi smo ostali v stikih in zanje sem izjemno hvaležna.

Sedaj sem točno tu, kjer moram biti. Vse izkušnje so me naredile takšno, kot sem – hvaležno za vse kar sem doživela, kar imam in tudi za to, česar nimam. Hkrati pa sem spoznala, da vedno želim početi nekaj, kar pogreje srca in na kakšen siv dan nariše pisan nasmešek. Zato si v tem trenutku postavljam cilj – preobrazbo ‘hobi posla’ v pravi posel. S tem bom postala svoja delodajalka in si bom dala priložnost, ki si jo zaslužim.

Ob koncu sem bila razglašena za najboljšo študentko vseh dodiplomskih programov na fakulteti. Ob koncu sem bila celo razglašena za najboljšo študentko vseh dodiplomskih programov na fakulteti, na kar sem izjemno ponosna. Je dokaz, da se vse da, kljub ‘nepremagljivim’ oviram. «

Spomnim se najinih pogovorov o pogledu delodajalcev na tvoje ‘zdravstveno stanje’.

»Moj delodajalec takrat še ni bil navajen na zaposlene z bolezenskimi omejitvami in to ostaja enako. V zadnjem času so na veliko področjih izjemno napredovali, a odnos do ljudi z omejitvami, ki se razlikujejo od povprečja, je močno odklonilen. Kljub mojemu znanju iz marektinga in kljub moji zavzetosti, v celem podjetju enostavno ne najdejo delovnega mesta, kjer bi lahko delo opravljala skladno z omejitvami. Oznaka ‘invalid’ je enostavno preveč grozeča, da bi nekomu takšnemu dali vsaj priložnost. Po številnih zavrnitvah in poskusih, da me odpustijo, sem vse prej kot otožna… Ob sebi imam neprecenljive duše, ki so moj velik navdih.«

Kdo so te duše, vir inspiracije?

»Ena izmed njih je ‘moja’ hrtica Nuba. Prišla je popolnoma nepričakovano – ob pravem trenutku. Psička je res zvesta spremljevalka in močno vpliva na moje življenje. Vnesla je radost, sproščenost, srečo. Zaradi nje spoznavam ljudi, ki jih prej ne bi. Je moj največji navdih. Zaradi nje je nastal moj hobi posel, ki je presegel vsa pričakovanja. Želela sem imeti lutko, ki bi spominjala na Nubo. Našla sem jo na spletu, pa je bila takrat močno predraga za moj žep. Odločila sem se, da jo poskušam izdelati sama. To mi je uspelo, čeprav sem se najprej morala naučiti kvačkati. Ker živimo v svetu družbenih omrežij, sem lutko objavila v eni izmed FB skupin ljubiteljev hrtov. Navdušenje je bilo ogromno in od takrat sem izdelala že skoraj 200 unikatnih lutk, ki so potovale po vsem svetu (ZDA, VB, Kanada, Avstralija, Evropa, Singapur). Z ljubeznijo ustvarjati unikate, ki so tako zelo cenjeni pri mlajših in starejših, je moja srčna radost. Ko prejemam krasne sličice, video posnetke ter sporočila naročnikov, se mi topi srce. Čutim, da je to eno izmed mojih srčnih poslanstev.

Jutranja zora mi boža dušo. Prvi sončki žarki so prebili meglice in sveže sapice prinašajo prečudovit dan. Ob takšnih trenutkih moje srce zapoje sladko melodijo in v moji glavi se pojavi nešteto zgodb iz preteklosti, sedanjosti in hrepenenja prihodnosti. Srečna sem. Rada osrečujem svet, vnašam barvo v sive dni, prinašam radost in upanje, kjer ga zgolj na videz ni. A bili so trenutki, ko nisem ločila zelene od sive. Ko nisem razločila med soncem in halogenesko svetlobo. In ravno ti trenutki so mi dali največ globine in zagona.

Kaj je lahko lepše od tega, da počneš nekaj, kar te radosti in s tem osrečuješ druge? Le ljubezen. Moj življenjski sopotnik Mario je ob meni in z mano ob vseh lepih, smešnih, čudnih, slabih trenutkih. Verjame vame in me podpira. Je moj jang, ko sem jaz jin in obratno. Izjemno sem hvaležna, da sta se najini duši na zemlji zopet prepoznali – kot sta se že nekoč v neki drugi dimenziji. Verjamem, da skupaj gradiva lepši svet in to je nekaj, zaradi česar se svet vrti – brezpogojna ljubezen in dinamična harmonija.«

Pakt z multiplo za kvačkane hrte

Fotografije: Anita Breznik