Edinburg: Dùn Èideann, baile de chlachan bholcànach

Edinburg: Dùn Èideann, baile de chlachan bholcànach

Edinburg: Dùn Èideann, baile de chlachan bholcànach

avtor 17. marec, 2019

Na vrsti je Edinburg … Če niste prebrali uvoda, ne veste, kaj je zgodba z Lublinom in kako se je potovanje po svetu začelo, pokukajte najprej sem). Naša skupina še naprej vzdržuje stike preko zaprte skupine na Facebooku. Še pred odhodom smo si izmenjali naslove. Kljub temu, da smo starejša generacija, imamo vsi svoje e-naslove. Celo 82-letna Katherine je obvladovala elektronsko pošto ob pomoči svoje vnukinje. Obljubili smo si, da se znova vsi zberemo v Lublinu. Tudi Poljaki so pristali, da za nas organizirajo novo srečanje čez leto ali dve. Vendar čez dve leti vabilo ni prišlo iz Poljske, temveč iz Škotske.

E01-stpatrickday Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

Edinburg: Praznovanje največjega irskega (pa tudi škotskega praznika) Sv. Patrika.

Aiveen nas je vse povabila na Škotsko v Edinburgh, da z njo in njenimi rojaki proslavimo dan svetega Patrika (Saint Patrick’s day) 17. marca 2014. Na lastne stroške! Aiveen je za vse nas organizirala prenočišče in štiridnevno bivanje v prijaznem, majhnem družinskem hotelu Cairn na Windsor Street, ki je ponudil zares nizko ceno za nočitev in zajtrk.

Prišlo nas je devet. Udeležba je bila odlična, celih šestdeset odstotkov ‘Lublinčanov’. Iz severne Irske je znova prišla Anna, gostiteljica iz Škotske je bila Aiveen, iz Irske je pripotovala Katherine, Norveško je spet zastopala Marianne, Nizozemsko pa Philippine, iz Španije so znova prišle vse tri prijateljice Josefina, Carmen in Maria-Charomoro, iz Slovenije pa sem prišel še sam.

Sedaj 84-letno Katherine je spremljala njena vnukinja. Ta je nadaljevala pot na jug Anglije, a se je ob koncu našega srečanja znova vrnila po babico. Vsi ostali so se opravičili, saj so imeli v tem času obveznosti, ki jih niso mogli prestaviti. Vsi so zagotavljali, da jim je zelo žal, da se ne morejo družiti z nami. Postali smo res zanimiva skupina prijateljev, ki nas je Lublin zavezal in povezal vse do konca naših življenj.

Lahko menjam severnoirske funte za škotske?

Zanimivo vprašanje, ki ga je zastavila Anna v hotelski recepciji, ko je prispela na naše srečanje. Seveda sem se takoj pozanimal, kaj se dogaja. Kakšne funte zamenjuje za druge funte? Ali niso vsi iz iste države z isto valuto? Seveda so me takoj poučili, kako in kaj.

Tudi na denarnem področju se britanski otok razlikuje od evropske celine. Ko spoznamo njihove nenavadne posebnosti pri izdajanju in uporabi bankovcev, nam postane jasno čemu se tako krčevito oklepajo funta. Nekaj zato, da kljubujejo »tistim s celine«, nekaj zaradi »britanske tradicije« in tudi zato, »da ostanejo posebnost«.

Prijateljica iz Severne Irske se je pozanimala, če lahko plačuje s severnoirskimi funti. Pa ji je tista iz Škotske odvrnila, da ne, ker sprejemajo le škotske in angleške funte. Njihove funte z domačimi pa lahko zamenja na hotelski recepciji. Samo sem debelo gledal. Še bolj pa v trgovini, ko sem prejel dvoje različnih škotskih funtov! Prve je izdala The Royal Bank of Scotland, druge pa Clydesdale Bank. Bil sem popolnoma zmeden, saj se mi ni zdelo mogoče, da v isti državi obstajajo različni bankovci, ki jih smejo izdajati poslovne banke. Ob tem pa jih vsi trgovci niti ne želijo sprejemati. Nekateri Škoti tudi škotskih ne!

Prvi nagrobnik levo
E02-royalmile Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

»Gotski« izgled starega mesta, zgrajenega iz vulkanskih kamnin.

Prvi dan smo se počasi zbirali. Prispel sem med prvimi in sem imel veliko časa za potepanje po mestu. Njegove glavne značilnosti so velika, mogočna trdnjava in grad na vrhu vulkanskega hriba ter glavna cestna poteza od vrha do vznožja, ki jo imenujejo ‘royal mile’ in jo danes sestavljajo štiri različno poimenovane ulice. Na koncu milje je sodobna zgradba škotskega parlamenta, ki ga je načrtoval španski arhitekt in sploh ne sodi v veduto starega mesta. Mesto je zgrajeno v starem tudorskem stilu z mogočnimi zgradbami. Zidane so z vulkanskim kamnom, ki na zraku oksidira in počrni. Če popraskaš po površini, se spodaj prikaže rumena barva žveplenih vulkanskih spojin. Vse skupaj deluje pravljično, mogočno in srednjeveško. Gotsko, bi rekli mladi danes. Odlična kulisa za … ja, ja, za Harryja Potterja.

Seveda to ni naključje! Joanne K. Rowling je knjige o mladem čarovniku pisala večinoma v Edinburgu. Grad na vrhu hriba je uporabila za opis svoje čarovniške šole Bradavičarke. Tudi opisi nekaterih stavb v njenih romanih ustrezajo videzom stavb v mestu.

E06-brodiebar Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej IvanušaMed potepanjem sem prišel do gostilne Greyfriars Bobby Bar,

E04-greyfriersdog Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

 

ki se hvali z napisom, da je tukaj Rowlingova velikokrat pisala knjigo. Pred barom stoji spomenik psičku. Greyfriars Bobby je bil višavski terier, ki je postal v 19. stoletju v Eidburgu zelo znan, ker je štirinajst let zvesto čuval grob preminulega gospodarja.  Poginil je januarja 1872. Razneženi meščani so zvestemu čuvaju postavili spomenik.

Levo: Greyfriars Bobby Bar. Desno: Spomenik škotskemu terierju, ki je 14-let zvesto čuval gospodarjev grob in pokopališče ob stari cerkvi Greyfriars Abbey.

Aiveen, moji škotski gostiteljici, sem povedal, kaj piše na gostilniškem oknu, in rekla mi je, naj grem še pogledat grobove na bližnjo Greyfriars Abby, kjer je ta psiček čuval gospodarjev grob. Menda bom našel še nekaj zanimivega.

Radoveden sem takoj naslednji dan odpešačil nazaj in prišel na staro cerkveno pokopališče, ki se razprostira okrog prastare cerkve. Cerkev sredi pokopališča je spomenik in na pokopališču že več kakor 300 let ne pokopavajo več.

Sprehodil sem se med starimi nagrobniki. Presenečeno sem zastal pred prvim. Na tem mestu je pokopan mr. Brian Dumbledore. Tako je imenovan tudi ravnatelj Bradavičarke v knjigah J. K. Rowlingove (professor Albus Percival Wulfric Brian Dumbledore). Brž sem stopil še do drugih nagrobnikov. Na njih so imena, ki sem jih prvič srečal v njenih romanih. Joanne se je med pisanjem sprehajala med temi starimi spomeniki in imena ter priimke članov starih škotskih družin uporabila za imenovanje svojih junakov.

Pivo za vse moje prijatelje

Po prvem skupnem dnevu smo bili povabljeni na večerjo pri Deacon Brodie’s Tavern, ki je sredi peš cone v mestu. Ko smo prišli tja, nas je Aiveen obvestila, da je Katherine padla v hotelskem tušu in si poškodovala nogo. Dejala je, da je verjetno ne bo. Še posebej zato, ker je hotelska uprava poklicala tudi zdravnika. Ta ji je odsvetoval vsak napor. A še ni dobro končala, ko je Katherina prišepala skozi vrata.

»Ja, kaj pa tvoja noga?« je bilo naše prvo vprašanje.

»Plava je in boli,« je lakonično pojasnila. »Vendar me ena noga že ne bo ovirala, da ne bi prišla na večerjo z mojimi prijatelji. Najela sem taksi in ta me je dostavil prav sem pred gostilno!«

Seveda je postalo v trenutku veselo in hitro smo naročili večerjo. Natakarica nas je obvestila, da nam lahko nocoj postrežejo s specialiteto in sicer s pravo golobjo pašteto. Seveda smo se strinjali, da to poskusimo.

No, seveda je bila specialiteta, vendar zaradi nje ne bi šel še enkrat v Edinburgh. A potem je Carmen sredi razgovora premolknila. Španka je pričela vedno bolj počasi žvečiti tisti svoj kos kruha debelo namazanega z golobjo pašteto. Iz ust je potegnila nekaj, kar smo vsi pomislili, da je kamenček. Ko smo zadevo pogledali pobliže,  je Marianne strokovno ugotovila:

E06-brodiebar Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

Deacon Brodie’s Tavern, kjer so nam postregli s svežo golobjo pašteto, v kateri je še vedno tičala lovska šibra.

»Ah, tole je šibra!«

Presenečeno smo utihnili in jo pogledali. Umaknila je pogled in v pojasnilo dejala:

»Veste, moj pokojni mož je bil lovec. Vem, kako je videti šibra!«

Tudi natakarica je prišla in brez besed sprejela šibro. Kmalu je s seboj pripeljala šefa.

»Se vam res globoko opravičujem za ta pripetljaj. Da se vam vsaj malo oddolžimo, vam pijače, ki jo boste danes popili ob večerji, ne bo potrebno poravnati. Bo šla na račun hiše!« je malo v zadregi pojasnil.

»Fino!« sem rekel. »Torej to pomeni, da je bila golobja pašteta res sveže narejena!« Sedaj smo se vsi nasmejali in se strinjali s poravnavo. Večerja je bila seveda odlična, pa tudi pijače smo popili malo več, kot bi jo brez šibre.

E07-mulligan Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

Gostilna Biddy Mulligan’s, kjer smo počastili sv. Patrika.

Naslednji večer smo bili dogovorjeni, da se dobimo v srcu starega Edinburgha, na trgu Grassmarket (Zelenjadarski trg) v irski gostilnici Biddy Mulligan’s in proslavimo dan svetega Patrika. Sicer jo to državni praznik na Irskem, a tudi Škoti ga praznujejo. Ob tem so mi vsi jezno razlagali, da Britance to ne zanima in ne želijo ta praznik priznati, da bi imeli potem dela prost dan. Seveda je to tudi sovpadlo s takrat aktualno kampanijo za referendum na katerem so Škoti glasovali za odcepitev od Velike Britanije. Kakor je znano, so se potem odločili, da ostanejo v Združenem kraljestvu. Tudi o tem smo kar dosti debatirali in zanimala jih je naša slovenska izkušnja in razpad Jugoslavije.

E08-forall Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

Praznovanje dneva svetega Patrika je pospremljeno tudi z ‘okraševanjem’: zeleni klobuk, očala v obliki deteljice, rdeča brada. Obvezno je še irsko pivo Guinness.

Ob vstopu v gostilnico smo dobili znamenite zelene škratovske kape, glasbeniki v notranjosti pa so že zabavali množico. Prostor so zapolnjevale dolge mize, da je šlo vanj več ljudi. Posedli smo kar ob tiste, ki so tam že sedeli. Prvi ‘gines’ je bil takoj na mizi, saj je tega častila gostilnica.

Sosed ob meni se je pozanimal, od kod smo. Povedal sem, da sem iz Slovenije in da so to moji prijatelji iz … A nisem dokončal. Škot, ki je menda ‘škrt kot vsi Škotje in še bolj kakor Gorenjci’ (konec citata), je dvignil roko in pomignil natakarju: »Beer for all my Slovenian friends! (Pivo za vse moje slovenske prijatelje!)« Takoj smo dobili pivo za vse ‘njegove’ slovenske prijatelje. No, tudi sam sem kasneje celotno omizje počastil: »Beer for all my Scotish friends! (Pivo za vse moje škotske prijatelje!)« Toliko o tem, kako so Škoti škrti. Odkrito povedano, imajo več skupnega s Štajerci kot marsikateri Ne-štajerc onkraj Trojan.

Five o’clock tea for turists

Zadnji dan smo izkoristili tudi za raziskovanje in odkrivanje skritih kotičkov Edinburga. Popoldan smo se počasi vračali proti našemu hotelu. Ob tem smo morali mimo mogočne ‘gotske’ stavbe, ki nosi imel Balmoral hotel***** Ja, prav ste prešteli – pet zvezdic! Čisti luksuz, tudi ime je ta pravo. Hotel je poimenovan po škotskem posestvu britanske kraljice. Tam menda preživlja tudi po več kot tri mesece na leto.

E09-balmoral E10 za Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

Balmoral hotel *****, Edinburgh

Na trati pred hotel je bila postavljena tabla, ki je vabila na ‘five o’clock tea for turists’ (čaj ob peti uri za turiste) in cena je bila menda ugodna, samo 22 funtov po osebi. Ha, si morete misliti! Praktično 25 evrov za en čajček! Španke so se takoj navdušile, le Philipinne je malo kolebala. Pa tudi sam sem razmišljal, če sploh še imam toliko denarja v denarnici. A so bile vztrajne in smo vstopili.

Livrirani vratar nam je na stežaj odprl vrata. Hotelski boy nas je odpeljal do salona. Kristalni lestenci, bogati cvetlični aranžmaji in harfistka na balkonu so nam vzeli sapo. Kakor bi bili sredi dragega filma, kar je še poudaril salonski mojster, ki nam je odkazal eno izmed miz ob steni. Po dve mizi je stregel butler v fraku in z belimi rokavicami. Na mizi so bile čajne skodelice in stojalo z raznovrstnim pecivom. Damam je prislonil stol in vljudno povprašal, če kdo želi kavo namesto čaja. Sam bi sicer raje imel kavo, a če smo že prišli na čaj, pa naj bo. Res, vse je bilo pripravljeno kot v kakšni nadaljevanki, ki prikazuje visoko družbo. No, sedaj mi je bilo jasno, zakaj je bila cena takšna.

E10-balmoral-inn za Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

Luksuzna notranjost restavracije v hotelu Balmoral

Butlerju je bilo potrebno samo pomigniti in brez besed je dolil čaj, povprašal, če potrebujemo še kaj in se nato tiho umaknil, da ni motil našega pogovora. Čez kakšno uro smo se odločili, da se poslovimo in gremo na večerjo. Pričeli smo se dogovarjati, kako bomo s plačilom. Dame so mi dejale, da naj kot gentleman plačam skupaj za vse, one pa mi bodo dale denar.

A v tistem trenutku se je oglasil požarni alarm. Gostje so utihnili, natakarji so postali pozorni in pogledovali k servisnim vratom. Harfistka na balkonu je poskušala z glasbo preglasiti alarm, a ji ni uspevalo. Čez nekaj trenutkov je nekdo stopil v salon skozi ta vrata in z roko pozval natakarje, naj pridejo do njega. Hitro so se nekaj posvetovali in naš butler je pospešeno prišel nazaj.

»Ladies and gentleman, you must evacuate, please! (Gospe in gospod, morate se evakuirati, prosim!)« je dejal s čisto mirnim glasom.

Presenečeno smo ga pogledali. Ponovil je, da smo razumeli, da zadeva ni tako nedolžna, kot smo najprej predvidevali. Pa smo se tako evakuirali!

Ves salon se je napotil na hodnik. Strežno osebje je na stežaj odprlo vsa vrata. Po levem in desnem stopnišču so v vhodno avlo in potem na prosto drli imenitno oblečeni hotelski gostje. Hotelski uslužbenci so na ulici ustavili ves promet in nas čez prometnico usmerili na majhen trg na drugi strani. Tam smo potem stegovali vratove in gledali, če se kje iz hotela vije dim.

Čez nekaj trenutkov je med zavijanjem sirene pridrvel gasilski kamion. Iz njega so v popolni gasilski opremi in s sekiricami v rokah poskakali možati škotski gasilci in oddrveli v notranjost hotela. Čakali smo, kaj se bo zgodilo.

Nič ni bilo! Čez dve minuti je alarm potihnil in gasilci so počasi prišli iz hotela. Nekaj so debatirali, sedli v vozilo in se odpeljali. Hotelski gostje so se pričeli počasi vračati, še posebej, ker so uslužbenci mahali z rokami, da je vse v redu. Radovedneži so še nekaj časa postavali in debatirali. Menili so, da je nekdo po pomoti pritisnil gumb za alarm ali pa je kakšen gost kadil v prostoru, kjer to ni dovoljeno.

Naša skupina je vseeno zbrala denar in mi ga izročila, da grem plačat naš popoldanski čaj začinjen z lažnim požarnim alarmom. Pristopil sem do vodje salona in mu dejal, da želim plačati.

Pogledal me je, kakor da sem ga užalil.

»No, sir! Your tea is on the cost of the hotel, because of your inconvenience! (Ne, gospod! Vaš čaj je na stroške hotela, zaradi vaše neprijetnosti!)« je rekel in se ob tem priklanjal in še večkrat ponovil:

»Oprostite!«

E11-dudar za Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

 

E12-scotsman za Navdihni.me by Insights d.o.o. Andrej Ivanuša

 

 

 

Seveda, z izleta na Škotsko ne smeta manjkati dudar, ki si na ulici služi kruh s pihanjem v kozji meh, in prodajalec škotskih oblačil in izdelkov v kiltu.

 

 

Naslednje srečanje bo …

Tako je to bilo v Edinburghu. Čez dve leti so srečanje pripravile tri španske prijateljice v Valenciji. Tega srečanja se je udeležilo šest ‘Lublinčanov’. Sam sem bil zadržan in še danes me to zelo jezi.

P. S.: Dùn Èideann, baile de chlachan bholcànach pomeni Edinburg, mesto iz vulkanskih kamnov.

O Andreju: Je pisatelj, založnik, esejist, urednik, novinar in oblikovalec spletnih strani, filatelist, ljubiteljski fotograf, predsednik Društva ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH ter urednik in oblikovalec fanzina za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti JAŠUBEG EN JERED – NOVICE IZ DRUGOTNOSTI. Napisal je otroški fantazijski roman Čudovita potovanja zajca Rona v štirih knjigah, dva znanstveno fantastična romana Svetodrev in Rheia, epsko mitološko pesnitev Vilindar in kratke fantazijske  zgodbe zbrane v knjigi Na robu sveta. Nekatere so bile izdane tudi v angleškem, hrvaškem in srbskem jeziku.

NASLEDNJA ZGODBA:

AMERIKA, AMERIKA – OBLJUBLJENA DEŽELA!

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.


Fotografije: osebni arhiv Andreja Ivanuše

2 komentarja

Vpišite vaš komentar
  1. Andrej Ivanuša
    #1 Andrej Ivanuša 17 marec, 2019, 14:59

    Naslov tega prispevka je v škotski galščini. Na Škotskem obstaja tudi televizijski kanal, ki ves program oddaja v tem jeziku. Res ga je bilo nekaj časa zanimivo poslušati. A potem … ne razumeš nič in postane dolgočasno.

    Odgovori na komentar

<