me.tuljev učinek

Financiramo zeleni prehod ali črno luknjo?

avtor Eva Žunec 6. januarja, 2023

ZELENI DOGOVOR EVROPE – smo Evropejci bolj zeleni od Marsovcev?

… oziroma je to financiranje zelenega prehoda ali črne luknje?

Vedno, ko pomislim na primerjavo med Zemljo in Marsom, se spomnim citata “There are no jobs on a dead planet” aktivistke Judy Bonds. Kontekst, ki si ga zarišem ob tem, je uničen planet, neprimeren za kakovostno življenje, ker smo ga pregnali na rob zmožnosti in vitalnosti. Smo torej Evropejci bolj zeleni od tipično zarisanih Marsovčkov iz risank na področju trajnostnega (lokalnega in regionalnega) razvoja, zelenih delovnih mest in zelenečega okolja in se tista risba ne bo zgodila? Ali gre na naši Zemlji res samo še za zeleno barvo denarja in gospodarstva, ki pravzaprav ogroža planetarno ravnovesje in nas ironično potiska v vse večjo bedo?

Pa poskusimo torej nasloviti odprta vprašanja, dileme in financiranje tega obsežnega “projekta”, imenovanega Evropski Zeleni Dogovor. Želimo ga doseči s financiranjem raziskav in inovacij za spodbujanje nizko-ogljičnega gospodarstva Evrope. To bi se aktivno dogajalo preko regionalnega razvoja s kreiranjem novih zelenih delovnih mest, renovacij obstoječe infrastrukture ter smotrnem poseganju v naravne danosti.

Še vedno na začetku & pri plačevanju za nazaj

Evropa sicer nima zadosti naravnih virov (npr. mineralov), da bi lahko bila povsem samooskrbna celina, imamo pa sposobne ljudi in jasen cilj: doseči in zagotavljati dobro življenje ljudi ter učinkovitost gospodarstva. Toda namesto da bi poenoteno skočili v zanko krožnega gospodarstva, se zdi, kakor da se veliko raje oziroma vse bolj zanimamo za peklenski krog potrošništva. Tukaj velja omeniti predvsem tako imenovano hitro modo, pa masovno rabo plastike za enkratno uporabo, nezdravo pridelano ali obdelano hrano, … Potem so tukaj še avtomobili in letala na fosilna goriva, dve izmed netrajnostno, a redno uporabljanih prevoznih sredstev ta hip. Zaenkrat je premalo tudi lokalnega in nadnacionalnega sodelovanja med podjetji pri kreiranju bolj zelenih rešitev.

Naravoslovec sir David Attenborough je opozoril, da za netrajnostnost trenutnega sistema s prstom ne smemo kazati samo na individualne ljudi: “Številni posamezniki naredijo, kar lahko. Toda pravi uspeh je mogoč le, če se spremenijo naše družbe, gospodarstvo in politika.” Vrnimo se torej na našo celino – ali sploh imamo dovolj financ za izvedbo evropskega zelenega dogovora? Pravzaprav ne. Prebivalcev Evropske unije je dobrih 447 milijonov in za financiranje zelenega dogovora je Evropska komisija januarja 2020 predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, katerega cilj je do konca desetletja pritegniti vsaj 1000 milijard evrov javnih in zasebnih naložb oziroma 1 bilijon evrov.

Preveč navdušenja ali premalo denarja?

Odgovarjam si na nehvaležno vprašanje – kaj pa če je ta visok denarni vložek še vedno prenizek v poskusu realizacije zamišljenih zelenih ukrepov? Če pogledamo samo eno izmed izpostavljenih področnih prioritet, energijo … Glede na Eurostat smo v Evropi leta 2020 porabili 2,3 GWh električne energije (885 TWh v industriji, 677 TWh v storitvenem sektorju, 714 TWh za gospodinjstva in 53 TWh za potrebe transporta). In zdaj pokusimo s preprostim izračunom; z vložkom 1 bilijona evrov bi lahko recimo postavili okoli 160.000 vetrnih elektrarn, ki bi čez palec pokrile 1,5 GWh potreb po energiji. S tem bi dvignili rabo obnovljivih virov energije iz trenutnih 19 % na 83 %.

Pod črto nam pa še vedno ostane nedoseženih 17 % potreb po energiji, obenem nam ni ostalo nič financ za popravilo infrastrukture, plačilo delavcev, … In niti dotaknili se nismo ostalih prioritetnih področjih evropskega zelenega dogovora, kot so vlaganje v kmetijstvo, varovanje biodiverzitete, področja trajnostne mobilnosti in vpeljevanja zelenih inovacij v industrijo.

Kako torej odrasti v danem trenutku?

Naš zgornji izračun nevarno namiguje, da je na celoten evropski zeleni dogovor oziroma vlaganje vanj potrebno gledati drugače – menim, da v duhu odrasti! In za to moramo kot družba (še) dozoreti [op. ur. odrast je koncept, ki opozarja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena]. V okviru tega razmišljanja pa se odpirajo še ostala vprašanja bolj ideološke narave – ali je Evropa pripravljena deliti zelene patente, da bi s tem pospešili vpeljevanje trajnostnih praks po celem planetu, bomo finančno pomagali revnejšim/tistim z manj priložnostmi, ne le v Evropi, ampak tudi po drugih celinah, spodbujali lokalno opolnomočene skupnosti, ki ne želijo poceni uvožene hrane ter netransparentnih oziroma kratkoročnih političnih odločitev?

Tega premika v miselnosti nikakor ne bo dosegel samo denarni vložek. Evropska unija lahko torej s predvidenim proračunom zaneti iskrico, ki pa mora ustvariti premik na vseh nivojih družbe in gospodarstva. Pomeni, da za doseganje ogljično nevtralnega kontinenta ne bomo prenesli vseh večjih onesnaževalcev in evropsko “pridelanih” odpadkov v države tretjega sveta, ampak jih prav res poskusili spremeniti v nekaj gospodarsko uporabnega in družbeno-okoljsko odgovornega! Ob tem je potreben kritičen premislek in enoten pregled stanja držav članic ter pravična podpora tistim, ki imajo slabše naravne danosti ali bivalne razmere, manj napredno gospodarstvo, …

In nekdo, nekje mora začeti. S predlogi sprememb, prvimi koraki prehoda, vpeljevanjem pilotnih inovacij. Da jih bodo vsi ostali lahko izvedli brez težav, motivirano in z razumevanjem, da imamo pravico in dolžnost na prvo mesto postaviti (našo) zeleno prihodnost.

Ker dragi moji, zapomnite se – karkoli in kdorkoli vam kaj pomeni, se nahaja tukaj. Samo na TEM PLANETU. Zato zapišem samo še … čuvajmo jo, našo predrago mati Zemljo!

P.S. preberite, ali so evropska podjetja pripravljena na prehod: https://www.pwc.com/gx/en/tax/publications/assets/eu-green-deal-tax-report.pdf

Tiktakanje – inovacij, ozelenjevanja, odločitev

Skozi serijo člankov smo pokazali, da so prioritetna področja evropskega zelenega dogovora pravzaprav precej navezana eno na drugega. Pomeni, da moramo zavoljo uspešnosti zamišljenih ukrepov gledati precej široko, celovito na trajnostni razvoj le-leh:

• BIODIVERZITETA … za bolj zdrave in odpornejše ekosisteme, ki izboljšujejo pogoje bivanja tudi ljudem.
• INDUSTRIJA … za zmanjšanje onesnaževanja in optimizacije delovnih procesov preko načel krožnega gospodarstva.
• ENERGIJA … za odpravo energetske revščine in večji delež rabe obnovljivih virov energije.
• MOBILNOST … za doseganje trajnostne mobilnosti, s pozitivnim vplivom na ljudi in okolje.
• KMETIJSTVO … za dodano vrednost lokalnemu kmetijstvu in krajšanju prehranskih verig.
• PODNEBJE … za manjšo ranljivost skupnosti pred podnebnimi spremembami ter preventivne ukrepe pri preprečevanju nadaljevanja le-teh.

Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.
Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: unsplash