Oddih od lažnih novic

Oddih od lažnih novic

Oddih od lažnih novic

avtor 22. julija, 2020

… dovolite, da vas popeljem v vzporedno vesolje, kjer azili za zapuščene živali niso potrebni, kjer ljudje prostovoljno vsako nedeljo sadijo semena avtohtonih vrst namesto hodijo nakupovat, kjer se dan Zemlje praznuje vsak teden in kjer ljudje vedo, kako srečni so prav zaradi takšnih malenkosti …. Ampak to je seveda utopija, kajne – da vas ne bom zavedla. Vrnimo se v resničnost, kjer je v Maleziji lani umrl zadnji sumatranski nosorog, ker sta ga krčenje gozdov in krivolov, dve aktivnosti človeka, obsodili na tamkajšnji neobstoj. Kjer se rasizem, trgovanje z ljudmi, korupcija še vedno sprehajajo po ulicah tudi najbolj razvitih mest. Kjer splav, podnebne spremembe ter revščina še vedno zbujajo zgražanje, tabu ali ignoranco. (iz serije BITI POET ZA PLANET – osmič (poet: potencialna oseba ekološkega temperamenta)).

Umetnost odpadkov

Kako pomembno se vam zdi spreminjanje namembnosti povsem vsakdanjih reči? Recimo pretvarjanje opuščenih rumenih šolskih avtobusov v rastlinjake, kot to že počnejo po ameriških šolah (Academy of Building Industries, Arizona ter Moreno Valley High School, Kalifornija)? Poleg aktivnega udejstvovanja pri ustvarjanju sveže ponudbe šolskega solatnega bara, ima takšen projekt tudi pozitivne učinke na splošno motivacijo učencev zaradi atraktivnosti učilnice na prostem. Kaj pa porečete na umetnost odpadkov? 23-letni Venezuelec Oscar Oliveras je letos več kot 40-metrski opuščen zid sredi soseske spremenil v pisan mozaik. Za projekt je porabil 200.000 plastičnih zamaškov, ki je popestril videz ulice in zavrženim zamaškom vrnil uporabnost drugačne vrste.

Se svet res prebuja spomladi?

Nekje sem prebrala, da bo prihodnost zelena – ali pa je sploh ne bo. Tukaj dodajam še odtenek modre barve našega planeta, iz dveh razlogov. S prvim navdušuje Kenija zaradi prve solarne farme za razsoljevanje morske vode. S postavitvijo takšnega inovativnega filtracijskega sistema je nevladna organizacija Givepower pričela zagotavljati pitno vodo za 35.000 ljudi vsak dan. In drugi razlog se sprehaja po ulicah Japonske in Škotske, kjer sta se državi z modro svetlobo uličnih svetilk odločili bojevati proti kriminalu ter izboljšati splošno počutje na ulicah ponoči.

Vendar pa reševanje trenutnih globalnih problemov po drugi strani svetovnim politikom velikega vpliva še vedno ni ravno toliko dovolj pri srcu, da bi zagovarjali dolgotrajno blaginjo srečne družbe. Samo “nujna” gospodarska rast pa nikakor ne bo uspela bolj aktivno podpirati oživljanja lokalnih okolij, lajšala in lepšala mozaika življenj skozi vključujočo kulturo, trajnostno ustvarjalnost in nedenarno povezovanje.

Ekosocializem pomembnejši od kapitala

Zato tukaj odkrivam moje zagovorništvo ekosocializma. Ne, nič ekstremistično strašnega. Samo reorganizacija trenutnega sistema do te mere, da bo s svojo produktivnostjo dejansko nagovoril družbene potrebe, ob hkratnem upoštevanju okoljske nosilnosti. In ne, tudi ni tako zelo idealistična utopija.

Če orišemo v nekaj preprostih primerih: namesto gradnje več avtocestnih pasov, najprej optimiziramo možnosti javnega prevoza. Vire fosilnih goriv zamenjamo z vlaganjem v obnovljive naravne vire, ki so dostopni vsem – kot je sončna energija. Pa izkoriščanje vseh potencialov urbanega prostora, kot so ozelenjevanje streh ali pač ulična umetnost v sicer pustih garažnih hišah, otroška igrala iz na videz odsluženih materialov, recimo avtomobilskih gum. Saj sta družba in okolje (torej eko-socializem) pomembnejša od kapitala, ali ne?

Včasih najdemo tudi pravo zrno, ki pa ni za pojest …

Ste vedeli, da so v Ameriki svoj čas iztrebljali bizone iz dveh ključnih razlogov – da bi z odvzemom ključnega vira hrane lažje kontrolirali avtohtone Indijance ter imeli poceni železnico, ker ni bilo toliko trkov s čredami? Najbrž so bili tedaj prepričani, da delajo prav. Za višje dobro? Ali zdaj malarije ne moremo iztrebiti kar tako, da bi pobili vse komarje na svetu – letno bi tako umrlo vsaj milijon ljudi manj! Pa se zavedate, da bi zaradi odstranitve tropskih krvosesov potem nastala ekološka praznina za delovno mesto opraševalca kakavovca? Ja, nič več čokolade … Tukaj se potem lahko strinjamo, da komarji morda niso ključna vrsta v ekosistemih, toda njihova vloga tudi ni tako nedolžno zanemarljiva, kajne?

In včasih je fino, če nas kaj piči. Pravijo, da le tako izidemo iz navad, rutin in udobja. Nas bo v bolj odgovorno razmišljanje, ravnanje in svežo porcijo kreativnega oblikovanja naše družbe prav kmalu aktivneje prisililo potratno ravnanje z naravnimi viri? No, nekako zaradi tega je ameriško avtomobilsko podjetje Ford pričelo sodelovati z McDonald’s-om. Prav ste prebrali,  kavne lupine po praženju bo veriga hitre prehrane pričela vlagati v avte! Natančneje v avtomobilske dele, ki bodo znatno lažji in bodo prispevali tudi k višji energetski učinkovitosti vozil. Se zavedamo, da smo priča, kako industrija na kolesih končno zavija na novo tlakovano pot trajnostnega razvoja? Če bodo avtomobili imeli predpono “Mc” v imenu pa sicer še ni znano …

Kako si pa ti napolniš košarico smisla?

Kaj pa če bi z gotovostjo vedeli, da smo naravo že poškodovali do te mere, da nikoli več ne bo sposobna povsem obnoviti svojih bogastev? Da smo pogubili nekaj preveč pomembnih rastlinskih, še več živalskih vrst, povsem pretirano razkosali ta planet? Bi tedaj želeli sesti na ultra inovativen vlak v neznano novo dimenzijo? Ali bi se ne glede na slabe napovedi najprej raje odpravili na misijo pogozdovanja območij z droni, ker se je to izkazalo za dobro prakso na težko dostopnih krajih? Bi si vzeli čas za plesanje na pločnikih Pavegen, ki zaradi korakov v pravo smer že proizvajajo čisto energijo, namesto da še vedno lahko potujemo brez plačila kompenzacije za povzročene emisije ogljikovega dioksida? Smo za zdravje pripravljeni stvari početi malce drugače?

Če da, potem ne moremo mimo čevljev iz recikliranih žvečilnih gumijev iz ulic Amsterdama! In če bi nas zasrbele pete vse do eksotike azijskega kontinenta … No, ker žal samo 1 % Kitajcev diha zrak, ki ga Evropska unija po naših merilih smatra za zdravju primernega, bi si najbrž nadeli robotske nosove, ki filtrirajo do 90 % vhodnega zraka. Tako bi lahko brez skrbi obiskali tudi tajske budistične menihe, ki zdaj z recikliranjem plastenk izdelujejo svoje značilne oranžne oprave in zmanjšujejo onesnaževanje s plastiko v bližnjem rečnem ekosistemu. Jim bodo na pomoč pri odpravi tega problema priskočile samo bakterije, ki so jo sposobne razgrajevati ali aktivneje kmalu tudi preostalih 7-8 milijard ljudi?

Moji dragi Slovenci …

Ste se kdaj vprašali, kakšno srečo imamo, ker živimo prav tu? Zakaj smo res bogata država ne glede na trenutne gospodarske statistike? No, najprej poudarimo, da lahko naravo v njeni bolj kot ne osebni obliki (beri: ne umetno zasajeni) vidimo iz praktično vsakega okna v državi – celo iz prestolnice. In to se čuti … Nismo družba nepreglednih nebotičnikov in betona, na kar bi morali biti najbolj ponosni. Smo zeleno zakoreninjena dežela na sončni strani Alp. In čeravno nas pestijo suše pa poplave, včasih tudi žled, … Imamo naravo radi. Še znamo živeti z njo.

Kaj pa dela slovensko naravo tako posebno? Gotovo veste, da je pokrajinska oblika kras, poimenovana tako zaradi nas. Toda ali veste, da imamo na Pohorju najjužneje ležeča visoka barja v Evropi? Pa precej sveže okronano UNESCO naravno dediščino v kočevskem pragozdu! Gotovo se nas vsaj večina poistoveti s pohajanjem po hribih, naklonjenostjo do čebel, pomembnostjo pobiranja grozdja ter obiskovanjem vseh zelenih biserov in lepot v naši majhnosti z veliko raznolikostjo. Smo država, kjer si v 21. stoletju pravzaprav na vsakem koraku še vedno lahko vzamemo oddih od modernega življenja in se posvetimo smislu. Četudi to ni najbolj lahkotna rumena novica za možganski metabolizem v večinski sivini prevelikih in prehitrih mest. Na srečo daleč stran od nas.

Ampak saj je bilo že zdavnaj dokazano, da na nas najbolj blagodejno deluje samo zelena. S tem v mislih ni težko izključiti sveta, ki ne seže med tople poletne senožeti, do barvne palete sončnega zahoda v gorah ali do pljuskanja morja pod borovci, kajne?

Eva

V poglabljanje priporočam knjigo Jona Krakauerja: V divjini, navdahnjeno po resničnih dogodkih ter televizijsko serijo See, ki vam bo odstrla nove poglede na svet – brez oči.

 


Foto: Unsplash

Spletni portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d. o. o.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.