me.tuljev učinek

Greta je Great

Avtor: Rok Kralj 25. septembra, 2025

»Zakaj naj bi se torej učila za prihodnost, ki je kmalu ne bo več, ko pa nihče ne stori ničesar, da bi jo rešil?« (Greta Thunberg)

Že dolgo pišem prispevke za Navdihni.me. Mislim, da v teh časih še posebej potrebujemo navdihujoče zgodbe – takšne, ki bralca spodbudijo k dejanjem. Vsaka izmed njih je edinstvena. Navdihujoče zgodbe so predvsem »gorivo« za naša dejanja. Če zmore nekdo drug, zmorem tudi jaz. Številni dejavni ljudje lahko spremenijo svet in ta svet spremembe nujno potrebuje. Morda ena najbolj navdihujočih zgodb našega časa – vsaj zame – je zgodba Grete Thunberg, mladega, krhkega dekleta s posebnimi potrebami. Hkrati pa je Greta zares velika – Great.

Z njo se ne bomo pogovorili v živo – tudi ni potrebno. Greta je s svojimi besedami in predvsem dejanji navdihnila nešteto ljudi, hkrati pa sprožila gnev številnih politikov, profesorjev, direktorjev in tudi povsem običajnih ljudi. V času pisanja tega prispevka je Greta že drugič na poti proti Gazi, tokrat v okviru Globalne flotilje Sumud, ki združuje številne civilne ladje s tisočimi udeleženci iz različnih držav.

Najpomembnejša tema od vseh

Grete nam ni treba posebej predstavljati. Morda je prav, da se predstavi kar sama (iz njenega nagovora na TEDx leta 2018, ko je bila stara petnajst let):

»Ko sem bila stara enajst let, sem zbolela. Padla sem v depresijo, prenehala sem govoriti in jesti. V dveh mesecih sem izgubila približno deset kilogramov. Kasneje so mi diagnosticirali Aspergerjev sindrom, OCD (obsesivno-kompulzivno motnjo) in selektivni mutizem. To v bistvu pomeni, da spregovorim samo takrat, ko menim, da je to nujno. Zdaj je eden takšnih trenutkov. Za nas, ki smo na spektru, je skoraj vse črno-belo. Nismo spretni v laganju in praviloma ne uživamo v družbeni igri, ki je drugim tako všeč. Mislim, da smo avtisti v marsičem tisti res normalni, medtem ko so drugi ljudje precej nenavadni – še posebej, ko gre za krizo trajnosti, kjer vsi nenehno ponavljajo, da je podnebna kriza eksistenčna grožnja in najpomembnejša tema od vseh, a kljub temu nadaljujejo po starem.«

Greta Thunberg. Stockholm 2024

Če postavimo te besede v kontekst njenih današnjih dejavnosti, vidimo, da se pravzaprav ni nič spremenilo. Tudi danes številni, celo najvišji politiki, direktorji, vplivneži in drugi, zatrjujejo, da je strahovito trpljenje ljudi v Gazi »najpomembnejša tema od vseh«, a kljub temu ne ukrenejo ničesar oziroma preprosto »nadaljujejo po starem«.

Zame kot učitelja pa je izjemno pomembno, kar je Greta povedala v nadaljevanju (ne pozabimo: pri petnajstih letih). Te besede bi morale odmevati v zbornicah šol, v učilnicah in predavalnicah, na rektoratih, v ministrstvih za šolstvo ter še marsikje:

»Kar naredimo ali ne naredimo zdaj, bo vplivalo na moje celo življenje in na življenje mojih otrok in vnukov. Kar naredimo ali ne naredimo zdaj, jaz in moja generacija v prihodnosti ne moreva spremeniti. Ko se je letos avgusta začela šola, sem se odločila, da je dovolj. Usedla sem se na tla pred švedskim parlamentom in začela šolsko stavko za podnebje. Nekateri pravijo, da bi morala biti v šoli. Drugi, da bi morala študirati in postati podnebna znanstvenica, da bi tako rešila podnebno krizo. Toda podnebna kriza je že rešena. Vsa dejstva in rešitve so znane — vse, kar moramo storiti, je, da se prebudimo in spremenimo svoje ravnanje.

Zakaj naj bi se torej učila za prihodnost, ki je kmalu ne bo več, ko pa nihče ne stori ničesar, da bi jo rešil? In kakšen smisel ima učenje dejstev v šolskem sistemu, če najpomembnejša dejstva, ki jih razkriva najboljša znanost tega istega sistema, očitno ne pomenijo nič ne za naše politike ne za naše družbe?«

Mar res razumemo te besede? Kakšen smisel imajo brezštevilne učne obveznosti, ki jih nalagamo mladim, če pa jim hkrati uničujemo njihovo prihodnost. Znanje, ki ga šole in fakultete posredujejo mladim, temelji na znanosti. Mladi danes veliko vedo o problemih sveta. Mar jim lahko očitamo, da so frustrirani in jezni, ko pa politikom in družbi kot celoti, ni mar zanje.

Veliko ljudi ne mara Grete. Zakaj? Ker neizprosno preprosto pove resnico.

Kako si drznete

Greta Thunberg je s šolskim štrajkom, ki ga je avgusta 2018 povsem sama začela pred švedskim parlamentom, sprožila verjetno največje gibanje v zgodovini človeštva v boju proti podnebnim spremembam in za ohranitev okolja.

Avgusta 2019, le leto dni po prvem šolskem štrajku, se je z jadrnico odpravila čez Atlantski ocean na septembrski podnebni vrh Združenih narodov. Njeno jadranje je nosilo močno simbolno sporočilo – pokazati je hotela, da je mogoče zmanjšati izpuste tudi na takšen način.

Greta je na podnebnem vrhu v New Yorku, 23. septembra 2019, v izjemno čustvenem nagovoru, s solzami v očeh in brez dlake na jeziku, svetovnim voditeljem povedala tisto, kar bi morali že davno slišati in razumeti. Poudarila je, da bi morala biti v šoli, namesto da se ukvarja s problemi, ki bi jih morali reševati voditelji, direktorji in drugi. Ti sicer radi govorijo o mladih, a hkrati uničujejo njihovo prihodnost:

»Vse je narobe. Ne bi smela biti tukaj. Morala bi biti v šoli na drugi strani oceana. A vi se po rešitve obračate na nas mlade. Kako si drznete! S svojimi praznimi obljubami ste mi ukradli sanje in otroštvo, pa sem pravzaprav ena izmed srečnejših na tem svetu. Ljudje trpijo, ljudje umirajo, celotni ekosistemi se podirajo, smo priča masovnemu izumrtju vrst, vse, o čemer govorite, pa je še vedno denar in pravljice o večni gospodarski rasti. Kako si drznete! Več kot 30 let je znanost na tem področju kristalno jasna. Kako si drznete gledati stran in priti sem ter trditi, da počnete dovolj za prihodnost našega planeta, ko pa o učinkovitih ukrepih ni ne duha ne sluha.«

Bla, bla, bla

An aerial view showing destruction in Rafah after Israeli forces withdrawal and as the ceasefire took hold, Gaza Strip

5. novembra 2021 je Greta na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki je potekala v Glasgowu svetovne voditelje kritizirala, ker dopuščajo »izkoriščanje ljudi in narave«. Očitala jim je, da »ustvarjajo luknje v zakonodaji ter oblikujejo pravila v svojo korist, da bi lahko še naprej služili s tem uničujočim sistemom.« Prav tako jih je ošvrknila z besedami, da podnebne konference spreminjajo »v piarovske kampanje«. A morda najbolj si bomo njen govor zapomnili, ker je politikom očitala blebetanje, kar po SSKJ pomeni »nespametno, nepremišljeno govoriti«, ali govoriti zaradi govorjenja samega, v prazno:

»Nekateri pravijo, da smo preveč radikalni. A resnica je, da so radikalni oni. Boj za ohranitev sistemov, ki podpirajo naše življenje, sploh ni radikalen. Verjeti, da lahko naša civilizacija, kot jo poznamo, preživi v svetu, ki je za 2,7 ali 3 stopinje toplejši, ni le izjemno radikalno — to je čista norost. Tukaj zunaj govorimo resnico. Ljudje na oblasti se očitno bojijo resnice. Pa naj se še tako trudijo, ji ne morejo ubežati. Ne morejo ignorirati znanstvenega soglasja in, kar je najpomembneje, ne morejo ignorirati nas, ljudi, vključno s svojimi otroki. Ne morejo ignorirati naših krikov, ko si vračamo moč. Naveličani smo njihovega “bla, bla, bla”. Naši voditelji ne vodijo. Tako izgleda njihovo vodenje.«

A kljub vsem naporom številnih pogumnih aktivistov, kot je Greta, in civilne družbe v skoraj vseh državah sveta, je svetovnim političnim in gospodarskim voditeljem uspelo bolj ali manj zaustaviti globalno okoljsko in podnebno gibanje. Namesto da bi se ukvarjali s podnebnimi in okoljskimi izzivi, ki predstavljajo resno grožnjo človeštvu, se danes zapletamo v medsebojne konflikte, spore in vojne. Razdeljeni smo skorajda bolj kot kdaj koli prej.

Deli in vladaj (latinsko divide et impera) je stara politična metoda: spri ljudi med seboj in lažje jim boš vladal. Danes smo sprti kot že dolgo ne – znotraj držav in med njimi. Ker smo sprti, se bojimo drug drugega. Ker nas je strah, se oborožujemo. Strah pred drugimi je preglasil vse drugo, celo reševanje okolja in podnebja, ki bi nas moralo povezovati, saj navsezadnje vsi skupaj živimo na istem planetu.

Do skrajnosti se je medčloveški konflikt zaostril v Gazi, ki je postala »popek sveta«. Tam so sovraštvo, strah, trpljenje, vojna, lakota in uničenje dosegli biblične razsežnosti.

In vendar se številni aktivisti niso ustrašili. Stopili so v ospredje in postali vest človeštva. Med njimi je tudi Greta.

Ko svet molči, mi odplujemo

Koalicija flotilja svobode (Freedom Flotilla Coalition; FFC) je mednarodno civilno-družbeno gibanje, ustanovljeno leta 2010, ki je organiziralo številne flotilje svobode za Gazo. Koalicija koordinira civilne pomorske misije pomoči z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze. V letošnjem letu je pripravila več odmevnih akcij, zadnja pa poteka prav zdaj – avgusta in septembra 2025 – pod imenom Globalna flotilja Sumud z geslom: »Ko svet molči, mi odplujemo.«

Global Sumud Flotilla Sidi Bou Said Tunis Tunisia 07-09-2025

Že 2. maja 2025 je bila v mednarodnih vodah z dronom napadena civilna ladja Conscience (Vest), ki je skušala v okviru Koalicije flotilja svobode odpluti v Gazo. Dejanje ima izjemno simboliko. Ladja, ki bi dostavila pomoč oblegani Gazi, je bila resnično vest človeštva. Vendar vesti človeštva ni mogoče premagati ali utišati z orožjem.

Greta Thunberg, nekdanja polkovnica ameriške vojske Ann Wright in še 40 drugih aktivistov so se nameravali na Malti vkrcati na plovilo, a jim je napad na ladjo to preprečil. Junija 2025 pa se je začela nova akcija, tokrat z ladjo Madleen.

Ladja Madleen, poimenovana v čast prvi ribički v Gazi, Madleen Kulab, je 1. junija 2025 odplula iz Catanie na Siciliji z najnujnejšimi potrebščinami za prebivalce Gaze. Devetega junija so jo izraelske sile v mednarodnih vodah prestregle, napadle s kemičnim razpršilom, se vkrcale nanjo in jo zasegle, s čimer so ji preprečile, da bi dosegla Gazo. Dvanajst oseb na krovu – med njimi Greto Thunberg in francosko evropsko poslanko Rimo Hassan – so nezakonito pridržali in nato izgnali iz Izraela.

Proti Gazi danes (september 2025) pluje Globalna flotilja Sumud, ki združuje več kot 50 ladij ter tisoče udeležencev iz 44 držav. Beseda sumud v arabščini pomeni »vztrajnost« oziroma »odpor«. Flotilja predstavlja največji civilno-družbeni pomorski konvoj v zgodovini, v katerem sodelujejo aktivisti, zdravniki in umetniki iz najmanj 44 držav, med njimi Greta Thunberg, Thiago Ávila, Yasemin Acar, Susan Sarandon, Adèle Haenel, Gustaf Skarsgård, Liam Cunningham in številni drugi. Tako kot v prejšnjih akcijah Koalicije flotilje svobode poskušajo v Gazo dostaviti humanitarno pomoč in jo vsaj simbolno osvoboditi.

Ko začnemo delovati, je upanje povsod

Ne vemo, kaj bo z Greto in drugimi požrtvovalnimi aktivisti, ko boste to brali. Morda bo njeno ladjo zadel izraelski vojaški dron — kar ni nemogoče. Morda bo nezakonito zajeta in izgnana. A karkoli se bo že zgodilo, nam služi kot izjemen navdih. Kot pravi sama: »Ko začnemo delovati, je upanje povsod.«

Zato ni upanje tisto, kar nas spodbuja k delovanju, temveč šele delovanje poraja upanje — upanje v boljši svet. Svet, v katerem se ne bomo borili med seboj in drugim povzročali ran, trpljenja ter smrti, temveč svet, v katerem bomo skupaj reševali resnične probleme človeštva: okolje, podnebne spremembe, revščino in še marsikaj drugega. Samo skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem si bomo delili upanje, odgovornost in dobrine tega čudovitega planeta.

Srečno, Greta — hvala, ker nas navdihuješ, in hvala za vse, kar si že storila za boljši svet.

Viri:

• Greta Thunberg — UN Climate Action Summit (2019) — YouTube
• Greta Thunberg Ted Talk Transcript: School Strike For Climate — Rev
• Medsebojna delitev dobrin: september 2019 — Delitev (blog)
• Greta Thunberg — Full speech (YouTube)
• Greta Thunberg speech — 5 November 2021 (PDF) — Drill Or Drop
• Speeches of Greta Thunberg — Wikipedia
• blebetáti — SSKJ (Fran.si)
• June 2025 Gaza Freedom Flotilla — Wikipedia
• May 2025 drone attack on Gaza Freedom Flotilla — Wikipedia
• Greta Thunberg Speaks from Aid Ship Heading to Gaza Despite Israeli Threats: It’s My Moral Obligation — Democracy Now!
• Sail to Gaza – Collective Action for Gaza — Global Sumud Flotilla
• Greta Thunberg v solzah: Vse je narobe! — Onaplus (Delo)

Slike:

• Das, K. (2024, 27. dec.). Greta Thunberg Stockholm 2024 (3×4 cropped) [Fotografija]. Wikimedia Commons. CC BY-SA 4.0. URL: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Greta_Thunberg_Stockholm_2024_(3x4_cropped).jpg
• Guédich, B. (2025, 7. sep.). Global Sumud Flotilla Sidi Bou Said Tunis Tunisia 07-09-2025-05567_16.jpg [Fotografija]. Wikimedia Commons. CC BY 4.0. URL: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Global_Sumud_Flotilla_Sidi_Bou_Said_Tunis_Tunisia_07-09-2025-05567_16.jpg
• Ashraf Amra / An aerial view showing destruction in Rafah after Israeli forces withdrawal and as the ceasefire took hold, Gaza Strip / Wikimedia Commons (CC BY-SA 3.0 IGO). URL: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:An_aerial_view_showing_destruction_in_Rafah_after_Israeli_forces_withdrawal_and_as_the_ceasefire_took_hold%2C_Gaza_Strip.jpg

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.