Igranje harmonike je za srednješolca Aljaža umik v svet dobrote

Igranje harmonike je za srednješolca Aljaža umik v svet dobrote

Igranje harmonike je za srednješolca Aljaža umik v svet dobrote

avtor 16. november, 2019

Aljaž Kuzman je vse skozi nasmejan srednješolec, optimistično gleda na svet. Spoštuje naravo in naravne zakone v njej. Ljubi živali. Začuti stisko drugih ljudi, rad pomaga ljudem. Spoštuje starejše ljudi. Ceni vse kar je domače, pridelano ali proizvedeno doma v Sloveniji. Uživa v poslušanju narodne glasbe in radia Veseljak. Njegov glasbeni idol je Lojze Slak. Rad pomaga na kmetiji, vozi traktor, za katerega je tudi letos naredil izpit. Tuje mu ni delo z motorno žago, škarjami v vinogradu, kuhalnico v kuhinji. Letos je sam pripravil in vložil ajvar, domačo vegeto in večkrat vkuhaval paradižnik za mezgo. Kljub temu da je fant obožuje delo na vrtu, vzgaja sadik rož in zelenjave. Letos je bil zelo uspešen, tako da so njegove sadike rastle na veliko okoliških vrtovih. Predvsem pa je zaljubljen v harmoniko. Kot sam pravi, mu »igranje harmonike predstavlja sprostitev po zaključku uspešnega dneva in motivacijo za naslednji dan.« Ne smemo pa pozabiti, da je veliki brat dvema sestricama, ki ju naravnost obožuje, kakor tudi oni dve njega.

Znanja iz narave so mu blizu, »šolska« ne tako zelo

Je bodoči veterinarski tehnik, ki ne zna reči Ne. Vse kar je domače, pristno, je Aljažu najljubše. Že kot malega dečka ga je zanimalo vse, kar se dogaja v naravi, zunaj zidov doma. Zelo težko ga je bilo zadržati v hiši celo v deževnih ali hladnih dneh. Shodil je, ko je opazoval male kozličke in se spozabil, ko jim je želel slediti. Babice in dedki so od nekdaj navdušeni nad njegovim entuziazmom in željo po novih znanjih ter delom na kmetiji. Velikokrat je pri delu sledil dedkom v traktorjih, ki so se končali s spancem v traktorski kabini. Kadar koli so ga iskali naokoli, so ga vedno našli v okolici živali.

Vedno se je rad družil s starejšimi, poslušal njihove zgodbe iz otroštva, prigode iz življena in življenjske modrosti, ki so mu jih delili. Pri vstopu v šolo je imel težave, saj ni znal odklopiti zunanjega dogajanja, vsak traktor ali drugi stroj, ki je peljal mimo šole, mu je odvrnil koncentracijo za veliko časa.

Aljažu je glasba položena v zibel

Glasba ga je spremljala vseskozi, saj je bil dedek pevec v vaškem zboru. Posebej v jesensko-zimskem času je bilo veselo ob kaminu in babičinih dobrotah. Dolgo je v njem tlela želja po igranju harmonike, a je kar nekaj časa ni izrazil. Na začetku so bile koordinacijsko finančne težave, toda starši so opazili, da njegova želja postaja vedno večja. Pri tem so ga podpirali tudi babice in dedki.

Neke noči je mamica je v službi brskala po spletu, kdo na Celjskem poučuje diatonično harmoniko. Naletela je na svojega sošolca iz srednje šole Gregorja Mlinarja z lastno glasbeno šolo, kjer poučuje harmoniko, ter mu povedala za sinove želje. Dogovorila sta se za vajo kar čez dva dni. Aljaž je komaj preživel ta dva dneva, bil je v pričakovanju in tremi. Ni vedel, kaj naj pričakuje. Vendar je imel že po prvi vaji nasmeh do ušes.  Kaj kmalu je sledil nakup lastne harmonike.

Tudi pri igranju harmonike je potrebno trdo delo

Prišel je do spoznanja, da tako kot pri drugih stvareh, tudi igranja harmonike ne bo osvojil brez trdega dela. Harmoniko vadi vsaki dan. Ko ima odmore med učenjem za šolo, poprime za harmoniko, ki mu predstavlja sprostitev. Igranje je zanj umik v njegov svet, kje vladajo dobra volja, dobrota in pravičnost.

Za dobro in uspešno igranje na harmoniko ni dovolj le enkrat tedensko poprijeti zanjo, ampak je vadbo potrebno načrtovati tako skrbno kot npr. športnik. Vadbo s harmoniko si načrtuje tedensko skupaj s svojim mentorjem in zaveda se, da je uspeh odvisen le od njega, ter da se ne odneha takoj, ko nastopijo težave.

Vztrajnost igranja harmonike prenese v šolo – in postane odličnjak

Odkar je pričel z vadbo na harmoniko, to je pred približno petimi leti, se je tudi njegov uspeh v šoli povprečno zvišal za eno oceno in tako je tudi sedaj. Preko igranja harmonike je spoznal, da le sprotno delo prinaša uspehe tudi na drugih področjih.

Obiskuje šolski center Šentjur, program veterinarski tehnik. Osnovno šolo je zaključil odlično, ampak njegova želja je bila, da želi živeti skozi srednjo šolo, ne ves čas preživeti za knjigami. Starši so bili nekolikanj razočarani, da ne bo vnovčil dobrega uspeha, ampak so ga podpirali pri njegovi odločitvi. Uživa v šoli, kajti vsaki dan izve nekaj novega in uporabnega pri delu na kmetiji. V šoli je znan kot fant, ki le redko uporabi telefon, raje se pogovarja s sošolci o prigodah in delu doma, posluša sošolce, ki živijo na velikih kmetijah. Doma računalnik in telefon uporablja poredko.

 


Foto: osebni arhiv Aljaža Kuzmana

Spletni portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d. o. o.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.