Potovanje po drugih dimenzijah se v mojem svetu začne s knjigo. Knjiga je ta, ki da krila moji domišljiji, da lahko letim povsod, kamor si želim. Ljubezen do knjig se je v meni začela prebujati zelo zgodaj. Iz svojega zgodnjega otroštva se najbolj spomnim babice in dedka, ki sta mi vsak dan pred spanjem pripovedovala neverjetne in zabavne zgodbice in pravljice. Vedno sta znala ponuditi topel objem in varno zavetje pred svetom odraslih ter me ljubeče popeljati v čarobni svet zgodb. Doma smo imeli zelo bogato knjižnico in že naše knjige so mi v dobi odraščanja vzbujale radovednost in domišljijo. Te stare in debele knjige iz družinske knjižnice sem od nekdaj občudovala in spoštovala, kot bi bile nekaj svetega. Knjige so zelo zgodaj pustile močen pečat na deklici, ki takrat še ni vedela, da bo postala strastna bralka.
Že kot otrok dojamem, da je »tam zunaj« več od tega, kar vidijo oči
V četrtem razredu osnovne šole sem začela samostojno obiskovati knjižnico, kar je bilo svojevrstno doživetje. Zelo žive spomine imam na trenutke, ko sem se sprehajala po knjižnici, urejeni v stari avstro-ogrski stavbi na obali reke Miljacke v Sarajevu. Knjižnica je bila umeščena v stavbi z visokimi stropi, velikimi dvojnimi okni, debelimi okrašenimi stenami in polkrožnimi prehodi. Ko sem se sprehajala med knjižnimi policami, sem slišala škripajoča tla zguljenega parketa, po katerem sem korakala počasi in spoštljivo. Otroški radovednosti in sladkemu vznemirjenju ni bilo konca.
Dolgo sem si izposojala pravljice iz vseh koncev sveta. Vživljanje v domišljijske like in preigravanje vsakdanjih situacij v različnih vlogah, ki sem jih spoznavala v knjigah, je bilo moje največje veselje. To je bil moj način opazovanja sveta zunaj in znotraj sebe. Verjetno sem že takrat začela razumevati, da je notranji svet veliko bolj bogat od zunanjega, ki ga dojemamo kot edino realnost. Zdaj vem, da je realnosti toliko, kolikor jih želimo izživeti.
Knjige navdihujejo k ustvarjalnemu razmišljanju
Ljubezni do branja ne moremo vsiliti. Je rezultat notranje radovednosti, ki človeka na poti raziskovanja njega samega in sveta okrog njega prej ali slej pripelje do knjige. Branje knjige je sprostitev uma od vsakdanjega razmišljanja. Meni prinaša sprostitev in prehod v stanje umirjenosti. Omogoča mi, da zgodbo sprejemam postopno, imam čas, da premislim o njej, jo raziščem, doživim in spoznam različne vidike sebe v odnosu do sveta.
Otroke in odrasle k branju lahko navdihnemo samo s svojim lastnim zgledom. Skozi branje se zgodita dva čudeža. Prvi čudež je, da skozi branje bralec zgodbo oživi v svojem notranjemu svetu. Drugi čudež pa je ta, da oživljena zgodba bralca prevzame in navdihne k ustvarjalnim idejam, razmišljanju in delovanju. Ko se zgodita ta dva čudeža, dobimo bralca, bralko, ki izžareva posebno energijo in sijaj. S tem pa lahko prebudimo radovednost, željo ali zanimanje za knjigo pri tistih, ki znajo prisluhniti življenju.
Ne vsiljivost, pravi navdih za branje je igrivost

Mirelin izbor
Ljubezen do knjig prebudimo z igrivim pristopom tako, da postavimo preprosto vprašanje o nekem izzivu in poiščemo odgovor v knjigi. V tej obliki komunikacije s knjigo bomo dobili odgovor iz drugačne perspektive, kar nam bo omogočilo opazovati razmere z odprtimi očmi in bolje razumeti položaj, v katerem smo. Tako dovolimo novim idejam, povezavam in ustvarjalnim rešitvam, da se nam razkrijejo.
Moja jutranja rutina se začne tako, da najprej preverim sporočilo, ki mi je namenjeno v tem dnevu. Odgovor poiščem v knjigi, ki me v tem trenutku privabi, ali iz kart. Razumevanje sporočila prepustim intuiciji, da mi pomaga povezati, razumeti in videti širšo sliko dogajanja, ki me zanima. Tako poteka moj dan v ozaveščanju mojih lastnih izzivov s podporo sporočila, ki mi pomaga razumeti, kaj se zares dogaja. Pogled iz druge perspektive prinaša ustvarjalne ideje in mi pomaga uresničiti vizijo dneva.
Vprašanje, ki ga postavimo, je lahko zelo preprosto. Npr. »Prosim za sporočilo in vodstvo v dnevu, ki je pred menoj, da ga bom razumela in uporabila za najvišje dobro sebe in vseh vpletenih.« Nato odpremo knjigo in preberemo naključno izbran stavek ali odlomek. O odgovoru, ki ga dobimo, lahko ves dan premišljujemo in ga povezujemo z izzivi v vsakdanjem življenju. Namen te rutine je v tem, da nam pokaže, na katerem področju življenja lahko izboljšamo sebe.
Koristi branja knjig so raznovrstne in večplastne
Knjige so v bralčevih rokah orodje, ki omogoča, da svet okrog sebe začnemo doživljati bolj umirjeno in zavestno. Branje osvobaja našo domišljijo in spodbuja ustvarjalno razmišljanje. Knjiga postane pravi navdih za življenje, branje pa mogočna sila, ki nas popelje onkraj znanega. Popelje nas iz znanega zunanjega v neznan notranji svet z veliko ustvarjalnih zmožnosti.
Branje bogati naš besedni zaklad in zmožnost izražanja. To je zelo pomembno, še posebej v sodobni družbi. V hitrem pretakanju informacij pogosto postajamo površni in iščemo bližnjice tudi v besednem izražanju. Prepričana sem, da se tako povečujeta nevarnost šuma v komunikaciji in nezmožnost razumevanja sporočila.
Kako sprejemamo informacije – samodejno ali zavestno?
Živimo v informacijskem okolju, zato je izjemno pomembno prepoznati, katere informacije sprejemamo, predvsem pa je pomembno, kako to počnemo. Moje izkušnje mi kažejo, da je nenadzorovano oz. nezavedno spremljanje informacij zelo škodljivo. Pogosto slišim, kako ljudje pridejo iz službe in samodejno vklopijo televizijo, da si malce odpočijejo. Niti ne vedo, kaj gledajo in poslušajo. Dovolj je, da jim televizija preusmeri pozornost od vsakdanjih težav, in že mislijo, da počivajo. V resnici ne počivajo, ampak vsrakavajo informacije, na podlagi katerih se oblikujejo nezavedni programi. Danes vemo, da nezavedni programi (samodejni programi) upravljajo 80 % našega življenja.
Torej, vprašanje, ki se mi vedno znova postavlja, je, čemu sledi naša pozornost. Tja, kamor gre naša pozornost, namreč usmerimo tudi svojo energijo in to postaja naše življenje. Pri branju knjig se mi odločamo, kdaj, kaj in kako bomo brali, kar nam omogoči, da premislimo o prebranem in potem zavzemamo stališče ali preprosto pustimo domišljiji, da nas odnese v neznane svetove. Nasprotje tega pa je pasivna oblika samodejnega prenašanja informacij v našo podzavest, ki oblikuje naše življenje, ampak ne tako, kot si mi želimo.
Odkrivamo svet in sebe
Površna, skopa in omejena oblika komuniciranja se še kako odraža v vsakdanjem življenju. Odsotnost veščine besednega izražanja se kaže v neskladnih odnosih, v katerih se počutimo nemočne, neuslišane, nerazumljene in nesrečne. Kadar uporabljamo besede zato, da opišemo, kako se počutimo, je pomembno, katere besede in kako jih uporabljamo. Ali smo jasni in konkretni? Ali izbrane besede resnično opisujejo naše počutje? Ali uporabljamo šablonske odgovore, na podlagi katerih druga stran ne more razbrati, kaj natančno sporočamo? Od tega, kako se besedno izražamo, je odvisno, v katero smer bo potekal pogovor. Naša odgovornost je, da preverimo, kakšno sporočilo dajemo od sebe. Kako bo sporočilo sprejeto, pa je odgovornost poslušalca.
Po mojih izkušnjah je pomembno tudi, v kakšni energiji predajamo sporočilo. Ali se izražamo tako, da nekoga podpremo, tudi sebe, ali tako, da nekoga očrnimo in prizadenemo? Odlična knjiga, ki pokriva to področje in razkriva zdravilno moč besed, je svetovna knjižna uspešnica Štirje dogovori. Knjige nam kažejo, da ne obstaja samo ena resničnost, temveč je resničnosti toliko, kot je zgodb, zapisanih v knjigah.
Povežimo se z zgodbami in vstopimo v druge dimenzije
Z zgodbami se lahko povezujemo različno. Tiste s podobnimi vzorci, v katerih prepoznamo delčke sebe, nas privabijo takoj. Zelo nas vabijo tudi zgodbe, ki navdihujejo v akcijo uresničevanja naših lastnih sanj. Tisti, ki uživajo v moči besednega izražanja in ustvarjanja, se bodo povezali z zgodbo v domišljijskem svetu neskončnih razsežnosti.
Zadnje čase nas vse bolj zanimajo zgodbe o sintezi sodobnih znanstvenih dognanj, ki potrjujejo duhovne prakse starodavnih ljudstev. Te zgodbe prenašajo znanja, ki spodbujajo bralca k osebnostnemu razvoju, dobremu zdravju in skladnim odnosom. Bralec, bralka na tej točki svojo bralno izkušnjo preobrazi v zdravilno izkušnjo. S knjigo vstopamo v različne razsežnosti časa in prostora, pri čemer izkušamo svojo brezmejnost.
Knjige, ki širijo naše dimenzije
S tega področja toplo priporočam te knjige, ki so me osebno prevzele:
- Gabor Maté, Ko telo reče ne,
- Joe Dispenza, Postanite brezmejni,
- Joe Dispenza, Placebo ste vi,
- Joe Dispenza, Odvadite se biti to, kar ste,
- Gregg Braden, Med znanostjo in duhovnostjo,
- Bruce Lipton, Biologija prepričanj
- Lissa Rankin, Z umom nad medicino
- Lissa Rankin, Ozdravimo strah
- Sue Johnson, Ker ima ljubezen smisel,
- Sue Johnson, Močno me objemi.
In tiste, ki so moje zveste družabnice
… ne le v času karantene, ampak tudi sicer:
- Donna Eden, Energijska medicina
- David Feinstein, Donna Eden, Gary Craig, Obljuba energijske psihologije,
- Stephen T. Chang, Popolni sistem samozdravljenja,
- Neal Donald Walsch, Kaj je rekel Bog?,
- Neal Donald Walsch, Ko se vse spremeni, spremeni vse,
- Neal Donald Walsch, Srečnejši od Boga,
- Barbara Ann Brennan, Zdravljenje notranje luči,
- Vadim Zeland, Transurfing realnosti.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: osebni arhiv avtorice
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.