preberi.me

Ohranite svoje zdravje in energijo z domačo ozimnico!

avtor Mirela Smajić 8. aprila, 2023

V času, ko trgovine polnijo police z nizko hranilnimi industrijskimi izdelki, je priprava domače ozimnice odlična rešitev za ustvarjanje zalog zdravja in energije. Naše babice so že dolgo nazaj spoznale njeno pomembnost, ki jim je pomagala nahraniti njihove družine in preživeti težke čase. Vendar pa moramo razumeti postopke ter upoštevati sodobne življenjske pogoje, namesto slepega sledenja njihovim receptom. Priprava kakovostne in varno ohranjene ozimnice zahteva poznavanje termične obdelave, soli, kisa, sladkorja in začimb, da živila ohranijo svojo hranilno vrednost in zdravilne učinke. Knjiga Samooskrba shramba avtoric Sanje Lončar in Suzane Kranjec združuje tradicionalno modrost s sodobnimi znanstvenimi spoznanji in nam pomaga pri pripravi najboljše kakovostne in zdrave domače ozimnice. Priprava domače ozimnice ni namenjena zgolj prihranku denarja, ampak je namenjena ustvarjanju najbolj kakovostne ozimnice, ki jo lahko pripravimo sami. Cilj je ustvariti ozimnico najboljše kakovosti, ki nam bo pomagala izboljšati zdravje in energijo, in to brez tveganja obiskovanja trgovin.

Mnenje prispeva: Mirela Smajić
Naslov knjige: Samooskrbna shramba
Avtorici: Sanja Lončar in Suzana Kranjec
Foto: Naslovnica knjige

TRIJE NAČINI SHRANJEVANJA

V knjigi Samooskrba shramba so v ospredju postavljeni trije načini shranjevanja:

1. Presna pesta
2. Fermentacija
3. Hitra pasterizacija

PESTA

V eni žlički pesta dobimo več vitaminov in rudnin kot v celi skledi solate. Pesta so dejansko veliko več kot le začimbe. Po sestavi so veliko bližje super živilom, ki so najbolj dragocena prehranska dopolnila.

5 IZBRANIH VPRAŠANJ ZA USPEH PESTA

1. Ali morajo biti pesta v hladilniku

Nizke temperature podaljšujejo življenjsko dobo olja (ne postane žarko) in varujejo pripravke pred mikrobnimi procesi. Zato bodo pesta v hladilniku najdlje obstojna. Če jih ne hranimo v hladilniku, jih je treba porabiti sorazmerno hitreje, sicer olje postane žarko.

2. Kaj storiti, če je pesto preredek in material plava na olju

V tem primeru je treba material zgostiti. Najlažje to storimo tako, da v pesto vmešamo še nekaj drobno zmletih oreščkov ali dodatnega sesekljanega zelišča ali oboje. Ne smemo uporabljati semen, ki se rada zasluzijo (npr. lanena ali čija), lahko pa uporabimo koprivna ali konopljina semena.

Če gre za pesto, kjer oreščki niso primerni, poskusimo tako, da dodamo še druga primerna zelišča (npr. suhi origano, šetraj, kurkumo galgant …)

3. Ali je zelišča pred izdelavo pesta treba oprati?

Nikakor! Voda je največji nasprotnik trajnega pesta, zato je potrebno uporabiti suha zelišča in včasih je dobro, da jih pustimo stati nekaj ur, da oddajo odvečno vodo. Če so zelišča prašna je najbolje, da jih z vodo zalijemo in operemo že na vrtu, ko še rastejo, potem pa jih pustimo, da se posušijo na soncu in zraku, ter jih šele zatem poberemo.

4. Ali so pesta lahko obstojna vrez termične obdelave in konzervansov?

V pestih uporabljamo tri konzervanse:  sol, olje in eterično olje rastline, iz katere delamo pesto. Če v pesto ne dodamo vode, soka ali česa drugega, kar bi ogrozilo kakovost, je lahko stabilen tudi dlje kot eno leto.

5. Kakšni kozarci so primerni za shranjevanje pesta?

Uporabljamo čim manjše kozarce. Po odpiranju in uporabi moramo pesto znova prekriti z oljem in tako preprečiti, da bi rastline prišle v stik z zrakom. V nasprotnem lahko pride do razvoja plesni.  Če so kozarci večji, bo sčasoma v njem veliko več olja kot pesta.

PESTO IZ PETERŠILJA

Ta pesto je eden najbolj uporabnih. Posebej kadar vreme ne dovoljuje, da bi skočili na vrt, preprosto odpremo kozarček in dodamo žličko tega pesta domala v vsako jed. V peteršilju je vitamina C vsaj dvakrat več kot v zrelih svežih limonah. Če primerjamo sveže utrgan peteršilj z limonami, ki jih obirajo zelene in potem dolge tedne potujejo do nas, pa so razlike še veliko večje.

Pri peteršilju so uporabni tako lističi in peclji kot korenina. Le semena utegnejo biti problematična, ker vsebujejo apiol, ki je nevrotoksičen. Za pesto uporabljamo le lističe in tanke vejice, debelejših raje ne, ker bodo pokvarila strukturo pesta (razen, če bi jih ločeno sesekljali v res drobno pasto).

Peteršilj lahko nabiramo večkrat v sezoni in ga tako spodbujamo k nadaljnjemu razraščanju. Pustimo le mlade poganjke, ki poganjajo iz sredine, vse ostalo pa redno obiramo. Ker peteršilj uporabljamo kot splošno začimbnico v jedeh, tega pesta ne pripravljamo z oreščki. Zadoščata sol in olje.

Recept

Praviloma na 100 gr očiščenih listov peteršilja uporabimo 150 ml olja in 1 žlico soli.

Na začetku sezone je v lističih več vlage, proti koncu poletja pa več suhe snovi, zato listi v različnih obdobjih tudi različno vsrkavajo olje in za doseganje enake strukture včasih potrebujemo manj, včasih več olja. Kot pri drugih pestih tudi tu vedno najprej uporabimo manj olja, kot je napisano v receptu. Ko vidimo, koliko ga je material posrkal, dodamo preostalo olje, da dobimo želeno gostoto.

Zapomnimo si le, koliko je bilo olja na začetku, in če vidimo, da smo na koncu porabili več, kot smo načrtovali, potem za vsak deciliter olja dodamo še 1 žlico soli.

Postopek priprave

Najbolj zahtevnih del priprave peteršiljevega pesta je pregled in čiščenje listkov. Vsak listič obrnemo in pogledamo tudi s spodnje strani, saj ravno tam praviloma najdemo prisesane žuželke, uši, pajčevino …

V posodo za sekljanje najprej stresemo sol in lističe peteršilja ter na grobo zmeljemo, potem pa dodamo polovico olja in zmeljemo do želene velikosti delčkov. Sekljalnik je dobro večkrat odpreti in lističe, ki so ostali prilepljeni na robu posode, potisnemo v zmes. Šele nato začnemo dodajati preostalo olje, ki ga vlivamo počasi do potrebne gostote.

Ko je struktura prava, je čas, da pesto pravilno naložimo v kozarce. Pomembno je, da vsako žlico temeljito potlačimo in s tem tako izpodrinemo morebitne mehurčke. Ko pridemo do približno 1 centimetra pod vrhom, poravnamo maso in pazljivo očistimo rob kozarca, da na njem ni sledi pesta: s čisto brisačko obrišemo rob, ker lahko vsaka sled rastlinskega materiala predstavlja možno vhodno točko za plesen. Ko je rob čist, pesto zalijemo z oljem, tako da ga je za vsaj pol centimetra. Če nalijemo premalo olja, se lahko zgodi, da se bo pri hlajenju nagubalo in razpokalo, s tem pa bo zrak prišlo do pesta. Če je plast olja debelejša, pa se to ne more zgoditi.

Pozor! Olje nalivamo na pesto preko žlice, s čimer preprečimo, da bi curek izpodrinil rastlinski material nad nivo olja. Ta detajl je zelo pomemben! Žlico držimo tik nad nivojem pesta – pazimo, da se ne dotikamo površine. Vlivamo počasi in pustimo, da olje počasi obliva žlico. Tako bomo dobili enakomerno in čisto plast olja. Pesto zapremo s čistim pokrovčkom in ga shranjujemo v hladilniku ali temnem in hladnem prostoru.

Razen pesta iz peteršilja, seveda lahko naredimo tudi najbolj poznan čemažev pesto ali pesto iz drobnjaka, krebuljice, listov koromača ali koprca, rukole in številnih drugih aromatičnih rastlin. V knjigi Samooskrbna shramba je veliko natančnih napotkov za vsak pesto posebej.

P. S.:

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

P. P. S.:

Povezava do knjige: TUKAJ
Povezava do brezplačnega predavanja o samooskrbni shrambi na povezavi: TUKAJ