Umetnost je močna stvar. Tudi filmska, ki ji pravimo sedma umetnost. Le-ta v sebi združuje književnost, poezijo; likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost; fotografijo; znanost. Zato film danes morda bolj kot kdaj koli prej lahko spreminja svet. Če je dober, seveda! In če se pojavi ob pravem času ter naslavlja aktualne družbene probleme. Takšen film je zagotovo Na glejte gor (Don’t look up, Netflix, 2021). Resnično, raje ne glejte gor. Ali pač?
Samo poglejte gor!
Vsebina filma gre nekako takole: Mlada znanstvenica, ki pripravlja doktorat, Kate Dibiasky, s pomočjo teleskopa opazi komet, ki se približuje Zemlji. Njen mentor dr. Randall Mindy izračuna, da bo komet čez dobrih šest mesecev s skoraj 100-odstotno gotovostjo trčil v Zemljo in da je dovolj velik, da bo povzročil izumrtje življenja na Zemlji. Skupaj z dr. Teddyem Oglethorpejem, vodjo Nasinega urada za koordinacijo planetarne obrambe, Kate Dibiasky in dr. Mindy svoje ugotovitve predstavita Beli hiši. A odziv predsednice in njene ekipe je neverjetno mlačen, saj jim je bolj pomembna »dnevna politika« in bližajoče se volitve. Znanstvenika sta šokirana in se obrneta na medije ter nastopita v odmevni jutranji pogovorni oddaji.
Javnost je raz-cepljena
Svet ni samo črno-bel, veliko je še drugih barv in odtenkov
A tudi mediji se raje ukvarjajo z bolj »pomembnimi« temami, kot je na primer »vsem na očeh« ločitev in ponovna združitev zvezdniškega para. Vendar se po medijskem nastopu vendarle zgane tudi ameriška predsednica in pograbi priložnost – a predvsem za pridobivanje političnih točk. Pripravi se odmevna misija za uničenje kometa, ki pa je v zadnjem hipu odpovedana, ko se v »igro« vključi še Peter Isherwell, »vizionarski« supermilijarder, direktor tehnološkega podjetja BASH, ki odkrije, da komet vsebuje za več bilijonov dolarjev vredne redke elemente in kovine. Bela hiša reševanje planeta tako zaupa zasebnemu podjetju, ki naj bi komet na še nepreizkušen način razbilo na manjše kose, jih polovilo in seveda pri tem dobro zaslužilo. Javnost pa je razcepljena na tiste, ki v kometu vidijo priložnost za nova delovna mesta; na tiste, ki verjamejo znanstvenikom, da ga je treba uničiti, in na tiste, ki vanj sploh ne verjamejo, celo ko je že viden na nebu.
Znanstveniki dr. Mindy, Dibiasky in dr. Oglethorpe v zadnjem hipu sprožijo spletno kampanjo Samo poglejte gor (Just Look Up), da bi se vendarle resno lotili reševanja bližajoče se katastrofe, medtem ko ameriška vlada sproži nasprotno kampanjo Ne glejte gor (Don’t Look Up). Na koncu se vse skupaj sfiži in Zemlja gre »v maloro«. Vseh podrobnosti seveda ne smemo izdati, saj bi komu lahko kratili užitek gledanja filma.
Podnebni komet
»Kaj pomenijo vsi ti bilijoni dolarjev, če bomo zaradi tega kometa vsi umrli?« (Dr. Randall Mindy v filmu Don’t Look Up; igra ga Leonardo di Caprio)
»Poskušamo vam povedati, da bo celoten planet kmalu uničen!« (Kate Dibiasky, ki jo igra Jennifer Lawrence)
Kaj nam bo ostalo, če bomo gledali dol??!!
Čeprav je film Don’t Look Up označen za znanstvenofantastično satiro, pa je predvsem zgodba o današnji družbi. Zgodbo lahko apliciramo na številne teme, v prvi vrsti seveda na podnebno in okoljsko problematiko. Znanstveniki nam z veliko natančnostjo napovedujejo katastrofo, če ne bomo ukrepali. OK, v Zemljo morda res ne bo že čez pol leta treščil komet in jo v hipu uničil. A komet »gradimo« sami, saj delamo vse za uničenje Zemlje.
Znanstveniki nam ves čas govorijo: Samo poglejte gor! Politiki pa pravijo, naj ne paničarimo, saj je bolj pomembno, da zmagajo na volitvah in da posli nemoteno tečejo naprej, zato nam sporočajo: Ne glejte gor! Podjetja s krizo želijo predvsem dobro zaslužiti. Prav zdaj nam na primer veliki biznis želi prodati izjemno drago in nevarno jedrsko energijo kot super rešitev za okoljsko krizo, pa čeprav imamo veliko boljših, varnejših in cenejših rešitev. Business as usual. Najbogatejši Zemljani pa mimogrede prakticirajo nekakšen vesoljski turizem in sanjarijo o osvajanju vesolja; saj veste, gospodarska rast mora biti neomejena; en planet jim tega ne omogoča več v zadostni meri. Tudi mediji se sicer občasno zganejo, a veliko raje sledijo influencerjem, kmetijam, eksatlonom, športu in tako naprej. Na srečo vsaj širša javnost, predvsem mladi, na nebu že vidi »podnebni komet«, ki se nam naglo približuje. Besede Kate Dibiasky so v marsičem tudi besede Grete Thunberg:
»Nočem vam ponujati upanja.
Želim, da ste panični.
Želim, da občutite strah, kakršnega jaz občutim vsak dan.
In potem želim, da ukrepate.
Še drugi kometi
»Ni nujno, da vse ves čas zveni pametno, očarljivo ali všečno. Včasih moramo biti sposobni povedati stvari drug drugemu. Moramo slišati stvari.« (dr. Randall Mindy)
Samo poglejte gor!
Film Don’t Look Up je natančna analiza današnje družbe, pa ne samo na področju okoljskih oziroma podnebnih tem. Natanko tako deluje tudi koronakriza. Javnost je glede te teme »na smrt« raz-cepljena na tiste, ki gledajo gor, in na tiste, ki raje gledajo dol. Seveda se pri tem vsakdo lahko postavi na »svojo« stran. A vendarle je treba reči: Številni ljudje znanstvenikom preprosto ne verjamejo (več)! Znanstveniki seveda ne morejo ponuditi 100-odstotne gotovosti, še zlasti ko gre za precej nova področja. Kajti bistven pristop znanosti je dvom. Znanstveniki vselej dvomijo v obstoječe »resnice« in spoznanja; če ne bi, bi ostali v srednjem veku, ali pa še dlje v preteklosti. Znanost JE dvom. V znanost ni treba verjeti, je pa dobro, če ji vsaj zaupamo, da dela najbolje v danem trenutku.
Nasproti pa je nespremenljiva dogma, ki sloni na slepem zaupanju in verjetju. Dogmatiki bodo rekli Don’t Look Up; mi vemo. Kako veste? Ker pač vemo. Brez dvoma. PIKA. Obstaja pa še cela vrsta drugih tem, pri katerih kot družba gledamo dol oziroma »glavo tiščimo v pesek«. Na primer migracije, revščina, lakota,… Z drugimi besedami: temu lahko rečemo tudi brezbrižnost in samozadovoljnost. Nam je v redu, drugi pa… Who cares.
Vselej imamo izbiro
»Človek ima vselej izbiro. Včasih moraš samo izbrati dobro.« (Dr. Teddy Oglethorpe, igra ga Rob Morgan)
Živimo v svetu, ki zahteva odločitve. Odločitve so vselej povezane z izbirami. Izbire izhajajo iz svobodne volje posameznika. Vendar pa odločitev, ki jo na koncu sprejmemo, nikoli ni samo stvar nas kot posameznika, temveč je vselej povezana tudi z odgovornostjo do drugih oziroma do celotne skupnosti. To je razlika med sebičnostjo in altruizmom.
»Smo res naredili vse, kar smo lahko?« (dr. Randall Mindy, tik pred uničenjem Zemlje)
****
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Viri besedila in slik: www.triglavskazakladnica.si; sl.wikipedija.org
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.