»Z Lune je Zemlja videti tako majhna in krhka, tako izjemno majhna pika v vesolju, da jo lahko zakriješ s svojim palcem. Potem se zaveš, da je na tej piki, na tej modri in beli kroglici, vse, kar ti kaj pomeni – vsa zgodovina, glasba, poezija, umetnost, smrt, rojstvo, ljubezen, solze, radost, igre – vse je tam, na tej majhni piki, ki jo lahko zakriješ s svojim palcem. In iz te perspektive ugotoviš, da si za vedno spremenjen, da se je nekaj novega prebudilo v tebi, da tvoj odnos do Zemlje ni več tak, kot je bil prej.« (Rusty Schweickart)
Bolj podobni kot različni
»Opažam očitne razlike med ljudmi, vendar smo si, prijatelji, bolj podobni kot različni.« (Maya Angelou)

Odkrijmo Zemljo in vsa čudovita bitja, ki živijo ob nas (Rok Kralj)
Danes nas na svetu živi približno 8,2 milijarde v 195 mednarodno priznanih državah. Pripadamo okoli 5.000 etničnim skupinam in govorimo več kot 7000 živih jezikov. Na svetu obstaja približno 20 večjih religij, poleg številnih lokalnih in avtohtonih veroizpovedi. Pripadamo stotinam političnih strank (samo v Indiji jih je kar 2700, tako večjih kot manjših), o raznolikosti in številčnosti tradicij ter običajev pa sploh ne gre izgubljati besed.
Pa vendar smo si neverjetno podobni. Ljudje si delimo približno 99,9 % genetskega materiala. To pomeni, da je le okoli 0,1 % našega genoma odgovornega za biološke razlike med posamezniki. Vse te »velikanske« in »nepremostljive« razlike med ljudmi – rasa; barva oči, las ter kože in tako naprej – so pravzaprav zanemarljivo majhne.
Poleg tega, da vsi ljudje pripadamo isti vrsti, kar pomeni, da imamo skupno evolucijsko poreklo, podobno genetsko sestavo in enake temeljne fiziološke značilnosti, smo sposobni tudi reprodukcije plodnih potomcev. Naša telesa delujejo na podlagi enakih bioloških procesov, kar nas vse uvršča v vrsto Homo sapiens. Če upoštevamo, da naj bi bilo na Zemlji približno 8,7 milijona vrst, od tega 2,2 milijona morskih (kar vključuje kompleksna živa bitja, kot so živali, rastline in glive, ne pa bakterij in virusov), se moramo zavedati, da smo ljudje kot ena izmed teh vrst pogosto po nepotrebnem ločeni in sprti med seboj.
V uvodu smo omenili ameriškega astronavta Rustyja Schweickarta, ki je bil leta 1969, le nekaj mesecev pred uspešnim pristankom Američanov na Luni, član posadke misije Apollo 9. Med odpravo je zaradi manjšega popravila moral zapustiti vesoljsko plovilo, kar mu je omogočilo tako imenovani vesoljski sprehod. Med tem edinstvenim doživetjem je imel globoko izkušnjo, ki mu je za vedno spremenila življenje. Na podlagi tega doživetja je leta 1977 napisal kratek esej Nobenih omejitev, nobenih meja: povezanost s celotnim planetom – iz vesolja. Njegov zapis je izjemen in še danes zelo aktualen; izpostavimo samo naslednji odlomek:
»Pogledaš dol in si ne moreš niti predstavljati, koliko meja in razmejitev prečkaš, znova in znova, pa jih sploh ne vidiš. Tam spodaj – na stotine ljudi na Bližnjem vzhodu, ki se ubijajo zaradi namišljene črte, za katero sploh ne veš, da obstaja, in je ne vidiš. In od tam, kjer si ti, vidiš, da je vse skupaj ena celota, Zemlja je ena celota, in to je tako čudovito. Želiš si, da bi z vsako roko prijel človeka, enega z vsake strani v različnih konfliktih, in rekel: ‘Poglej. Poglej s te perspektive. Poglej na Zemljo. Kaj je zares pomembno?’«
Vemo, kaj se danes dogaja na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu. Meje med državami same po sebi niso problem; določajo, do kod segajo pristojnosti države, lokalnih skupnosti, regij itd. Kljub temu pa so to še vedno zgolj namišljene črte na brezmejnem planetu oziroma »modri in beli kroglici«, kot ga imenuje Rusty Schweickart.
Skupni popotniki na Zemlji, resnični bratje in sestre

Blue Marble – še ena ikonična podoba Zemlje. Posnela jo je posadka vesoljske misije Apollo 17 med potovanjem proti Luni 7. decembra 1972. Fotografija je močno prispevala h krepitvi okoljske zavesti po vsem svetu. Njena edinstvena vizualna podoba – popolnoma osvetljena Zemlja, brez vidnih meja med državami, obdana s tanko plastjo atmosfere – je okrepila razumevanje krhkosti našega planeta in omejenosti njegovih naravnih virov.
Rusty Schweickart je na koncu svojega eseja citiral ameriškega pesnika in pisatelja Archibalda MacLeisha, ki je leta 1968, ob misiji Apolla 8 – torej leto pred prvim človeškim korakom na Luni – napisal kratek esej z naslovom Skupni popotniki na Zemlji, bratje v večnem mrazu. Astronavt Schweickart je svoj esej Nobenih okvirjev, nobenih meja: povezanost s celotnim planetom – iz vesolja zaključil z naslednjimi besedami:
»Archibald MacLeish je nekako slutil ta korak, ki ga je zdaj naredilo človeštvo. Piše, da so se stvari nenadoma spremenile in da se ne vidimo več tako, kot smo se prej. Zdaj vidimo ‘Zemljo, kakršna v resnici je – svetlo, modro in lepo v tisti večni tišini, kjer lebdi’, ter ‘moške in ženske kot skupne popotnike na Zemlji, na tej svetli lepoti v večnem mrazu, brate in sestre, ki zdaj vedo, da so resnično bratje in sestre’.«
Astronavti, ki so v prejšnjem stoletju potovali proti Luni, so imeli prvi priložnost videti Zemljo od daleč. Rusty Schweickart se je v tistih izjemnih trenutkih, ko se je »sprehajal« nad Zemljo, spraševal, s čim si je zaslužil to izjemno doživetje, ta »božji dotik«, ki ga drugi niso mogli izkusiti. Prešinilo ga je, da ta izkušnja ni namenjena samo njemu, temveč predstavlja »čutni element za vse človeštvo, da je posameznik, ki doživlja za vse.« Občutil je, da je »del celote življenja« in da ima odgovornost to dragoceno izkušnjo deliti z drugimi. In res jo je.
Pogled od zgoraj
»Prišli smo tako daleč, da bi raziskali Luno, a najpomembnejše, kar smo odkrili, je bila Zemlja.« (William Anders, ameriški astronavt, član misije Apollo 8, prvega človeškega poleta okoli Lune leta 1968. Njegova slavna fotografija “Earthrise”, ki prikazuje Zemljo, vzhajajočo nad lunino površino, je močno vplivala na globalno zavedanje o planetu.)
»Takoj razviješ globalno zavedanje, osredotočenost na človeštvo, ter močno nezadovoljstvo s stanjem sveta in občutek, da moraš nekaj spremeniti. Z Lune se mednarodna politika zdi tako nepomembna.« (Edgar Mitchell, ameriški astronavt in pilot lunarnega modula na misiji Apollo 14 leta 1971, šesti človek, ki je hodil po Luni. Po vrnitvi na Zemljo je razvil globoko duhovno in ekološko zavest, kar je močno vplivalo na njegove kasnejše poglede na svet.)
»Ob koncu naših karier pri Nasi za nas v vojski ni bilo prostora.« (Wally Schirra, ameriški astronavt in edini, ki je letel v vseh treh prvotnih ameriških vesoljskih programih – Mercury, Gemini in Apollo. Preden je postal astronavt, je bil Schirra pilot vojne mornarice, njegov prispevek pa je bil ključen pri zgodnjih dosežkih človeških vesoljskih poletov.)
»Iz vesolja ne vidiš nobenih meja med državami. Meje so stvaritev človeka in jih občutiš šele, ko se vrneš na Zemljo.« (Sunita Williams, ameriška astronavtka indijsko-slovenskega rodu, ki je večkrat letela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kjer trenutno je. Znana je po dolgotrajnih vesoljskih misijah in številnih vesoljskih sprehodih, njene izkušnje v vesolju pa so oblikovale njeno globalno zavedanje o človeštvu.)

Earthrise, 24. 12. 1968, William Anders
»Ko zapustimo planet, to storimo kot ljudje, ne kot pripadniki ene ali druge države. Smo ljudje, ki sodelujemo. To je edini planet, ki ga poznamo, zato bi morali vsi skrbeti za njegovo ohranitev.« (Sunita Williams)
Izkušnje v vesolju so številne astronavte globoko spremenile. Na Zemljo in človeštvo so začeli gledati z nove perspektive – kot na celoto. Sebična mednarodna politika, vojne in uničevanje planeta so se jim zdeli povsem nepotrebni. Čeprav večina izmed nas ne bo imela priložnosti poleteti v vesolje, lahko posvojimo »pogled od zgoraj« in se učimo iz globokih spoznanj številnih astronavtov. Takšen pogled bi nam koristil tako v osebnem življenju kot pri dojemanju Zemlje kot skupnega doma ter človeštva kot ene velike družine.
Odkrijmo Zemljo in ljudi okoli nas
Za zdaj sploh ne potrebujemo potovanja v vesolje, saj je najpomembnejše, kar moramo »odkriti«, prav Zemlja. Morda jo res poznamo z vidika geografije in biologije, a treba je razviti »globalno zavedanje« in »osredotočenost na človeštvo«. Začnimo urejati stvari tukaj, na tem čudovitem planetu, ob čudovitih ljudeh, s katerimi si delimo Zemljo – kot »skupni popotniki« ter »resnični bratje in sestre«. Če si delimo »edini planet, ki ga poznamo«, zakaj si potem ne bi delili tudi njegovih obilnih dobrin?
»Na tej majhni piki, ki jo lahko zakriješ s svojim palcem«, kot Zemlja izgleda iz vesolja, je toliko raznolikosti – biološke, etnične, jezikovne, kulturne, politične; je »vsa zgodovina, glasba, poezija, umetnost, smrt, rojstvo, ljubezen, solze, radost, igre« – in vendar »smo si, prijatelji, bolj podobni kot različni.«
Meje, ki »so stvaritev človeka«, naj služijo zgolj kot upravne razmejitve med državami in skupnostmi, ne pa kot temelji za gradnjo resničnih ali namišljenih zidov, ki nas tako tragično ločujejo. Predstavljajmo si, da ni »nobenih omejitev, nobenih meja«, da smo »povezani s celotnim planetom« in da »bi morali vsi skrbeti za njegovo ohranitev«. V tem duhu tudi delujmo.
»Zemlja je ena celota, in to je tako čudovito.« Zaživimo končno kot ena človeška družina, ki si deli skupni dom in njegove dobrine. Poskrbimo za ta dom, za vse ljudi in vsa druga živa bitja, ki živijo ob nas. Zamislimo si, da smo v vesolju, kjer nas astronavt drži za roko in pravi: »Poglej. Poglej s te perspektive. Poglej na Zemljo. Kaj je zares pomembno?«
Viri
Viri: Jezdeci na zemlji – Delitev Blog, A Revealing Map of the World’s Most and Least Ethnically Diverse Countries – Washington Post, UN Member States – United Nations, Minority Rights Group International, Ethnologue: Languages of the World, Major Religious Groups – Wikipedia, List of Political Parties in India – Wikipedia, Genetics vs. Genomics – Genome.gov, Understanding Evolution Through the Lens of the Human Genome – PLOS Biology, Rusty Schweickart – Wikipedia, Rusty Schweickart’s Interview on Context Institute, Quotes by Rusty Schweickart – AZ Quotes, NASA Science Article by Archibald MacLeish – NY Times Archive, Archibald MacLeish – Wikipedia, Maya Angelou’s Post on Facebook, Astronaut Quotes – BrainyQuote
Slika 1: Earthrise, 24. 12. 1968, William Anders
Slika 2: Odkrijmo Zemljo in vsa čudovita bitja, ki živijo ob nas (Rok Kralj)
Slika 3: Blue Marble – še ena ikonična podoba Zemlje. Posnela jo je posadka vesoljske misije Apollo 17 med potovanjem proti Luni 7. decembra 1972. Fotografija je močno prispevala h krepitvi okoljske zavesti po vsem svetu. Njena edinstvena vizualna podoba – popolnoma osvetljena Zemlja, brez vidnih meja med državami, obdana s tanko plastjo atmosfere – je okrepila razumevanje krhkosti našega planeta in omejenosti njegovih naravnih virov.
O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Vse najboljše za sedmi rojstni dan Navdihni me by Insights d.o.o., 2024
Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: osebni arhiv avtorja
No Comments so far
Jump into a conversationNo Comments Yet!
You can be the one to start a conversation.