Ko s ponosom rečeš, da si kmetica

Ko s ponosom rečeš, da si kmetica

Ko s ponosom rečeš, da si kmetica

avtor 24. septembra, 2018

»Moje ime je Jana in s ponosom lahko rečem, da sem kmetica. Ko sije sonce in ob primernem vremenu, me boste našli na njivi ob naših rožicah, ob dežju pa v spletnih kotičkih najinega kmetijstva HISTRIA BOTANICA« – začne pripovedovati svojo zgodbo Jana Bergant, ki se zadnja 3 leta skupaj s partnerjem Matejem Turinom ukvarja s proizvodnjo in predelavo zelišč.

Na vprašanje, če ji je bila sprememba okolja in odločitev, da namesto klimatizirane pisarne dela v kmetijstvu, težka, Jana dodaja: »Enostavno je prišel trenutek. Sčasoma me je delo v zaprtih prostorih začelo vse bolj utesnjevati. Kmetovanje in pridelovanje je tudi po svoje akcija in dinamika, prebudi ti vse mišice telesa in vzbudi sanje, te predrami,« pravi Jana.

Ta kraj sem našla v dolini reke Dragonje, kjer me je čakal lep kos zemlje, za katerega sem se nekega poznega jesenskega dne odločila, da bo moj. V te kraje sem zahajala že prej, tako da mi področje pod vasjo Krkavče ni bilo nepoznano. Vedela sem tudi, da kmetje tam celo večkrat na leto pobirajo pridelek.

Ali lahko rečemo, da živi svoje sanje, ali je to morda preveč idealizirana slika tega poklica za tiste, ki se ne upajo narediti večje spremembe v življenju, smo jo izzvali. »Seveda lahko rečem, da živim svoje sanje. Zavedam se, da so se moje želje uresničile in sem za to neizmerno hvaležna. Vsekakor pa moram biti realna in povedati, da se v tej mogoče na prvi pogled zelo idealni zgodbi skriva veliko dela, znanj in izkušenj iz “preteklega” življenja, brez katerih ne bi bilo tako, kot je. Biti kmet je eno, tržiti je drugo, poskrbeti za prepoznavnost in rast pa tudi zahteva svoje znanje. Skratka moraš oziroma morava biti vsestranska, hkrati pa osredinjena na kakovost, ki jo želiva vzdrževati in povečevati v vsem, kar delava,« poudarja Jana.

Od močnih vonjav »zadeti«

Na dveh hektarjih rodovitne zemlje v dolini reke Dragonje Matej in Jana ustvarjata uspešno zeliščno zgodbo. Gojita 8 izbranih zelišč in dišavnic, ki so od nekdaj doma na področju Istre. To so cipresae, istrska sivka, lovor, melisa, rman, rožmarin, smilj in kraški šetraj. Letno destilirajo 6 ton zelišč in dišavnic, kar pomeni približno 5 ton hidrolata in 30 litrov eteričnega olja.

Najbolj blizu ji je mirta, čeprav njenega končnega izdelka še nimajo. »Trenutno jo poskušamo razmnožiti. Že od nekdaj je pritegnila mojo pozornost, ko pa sem spoznala, da je njeno avtohtono rastišče pri nas najbolj severno v Sredozemlju, pa še toliko bolj. Prečudovite cvetove ima, njeni listi pa so zelo aromatični. Tudi v aromaterapiji je mirta zelo cenjena in uporabna rastlina. Menim, da bi ji tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine morali nameniti več prostora« pravi Jana.

Histria Botanica v številkah:
V glavnem so na voljo štiri delovne roke; 2 ha rodovitne zemlje v dolini reke Dragonje; več kot 8 izbranih zelišč in dišavnic; 3 kotli za parno destilacijo; 1 traktor; 4 solarni paneli; nepreštete ideje, ki čakajo na prioritetni listi …

Na vprašanje, od kod zanimanje za zelišča, Jana doda: »V današnjem hitrem življenjskem tempu se radi nostalgično spominjamo časov naših non – ah, kako je bilo včasih, radi rečemo. Ljudje veliko povedo o tem, kar je povezano z naravo njihovega lokalnega okolja. Takrat so brez strokovnega znanja, bolj s preizkušanjem, uporabljali rastline – tako za osebno uporabo kot tudi v kmetijstvu. Sedaj so nam na voljo številne raziskave o učinkovinah rastlin, pri roki so nam tudi konkretne izkušnje samih pridelovalcev po svetu. Lahko bi rekli, da nam je vse pri roki, da imamo vse informacije in lahko pripomočke vsak dan kupimo v trgovini,« pravi Jana.

Po izobrazbi magistrica informacijskih tehnologij, se je, ko je zapustila službo, najprej odločila, da poveže večinoma prezrte rastline, ki so od nekdaj doma na področju Istre, z znanjem in informacijami, ki so na voljo preko številnih strokovnih publikacij in raziskav. »Z gojenjem želiva obuditi avtohtone rastline naše Istre in jih predelati v hidrolate in eterična olja – to je osnovni cilj kmetijstva HISTRIA BOTANICA,« razlaga Janja.

Aromaterapija je umetnost

»Po izdelavi prvega destilatorja in ob prebiranju sicer redke strokovne literature o parni destilaciji, sva spoznala, da gre pri tem, na prvi pogled preprostem, postopku, dejansko za umetnost. Nato sva ugotovila, da večina rastlin s kakovostnimi učinkovinami, ki so cenjene v aromaterapiji, rastejo v našem okolju, pravzaprav za hišo,« dodaja Matej, ki je že znan kot eden največjih strokovnjakov na področju destilacije.

Jana in Matej v kamniti hiši nedaleč stran od svojih nasadov zelišč celo leto pričakujeta obiskovalce, ki bi želeli kaj več izvedeti o istrskih zeliščih. Tako je tam, posebej poleti, prisoten vrvež navdušencev nad zelišči, aromaterapijo, naravno kozmetiko ter lokalno in preprosto hrano. Jana in Mateja organizirata izobraževanje in delavnice o paliativni negi, aromaterapiji in podobno, pri čemer se povezujeta z različnimi poznavalci. Matej opaža, da ljudje bolj poznajo eterična olja kot hidrolate. A pri prvih so zaradi velike koncentracije učinkovin lahko že tri kapljice preveč. Hidrolati so varnejši in bolj praktični za uporabo, saj jih, kot pravi, lahko uporabljamo skoraj brez omejitev.

Čeprav so Slovenci zelo povezani z naravo, se poraja vprašanje, ali res veliko vemo o zeliščih in začimbah. »Znanje in tudi želja po znanju se povečuje, kar je za naju spodbudno. Vedno več je kakovostnih šol za aromaterapijo. Zaznavava, da se trend iz tujine po res strokovnem znanju o hidrolatih in eteričnih oljih širi tudi k nam,« sklene Jana.

~ ~ ~

Kdo sta Jana in Matej?

Jana Bergant in Matej Turin sta pred tremi leti zbrala dovolj poguma in navdušenja, da sta ljudem ponudila prve izdelke – hidrolate in eterična olja pod blagovno znamko Histria Botanica in se začela bolj resno ukvarjati s pridelavo zelišč. Danes destilirata 6 ton zelišč in dišavnic letno in organizirata delavnice. Predvsem pa sta v stiku z naravo, kar sta si tudi najbolj želela, ko sta začela svojo podjetniško pot. Ob tem je Matej svoje znanje o destilaciji letošnjo sezono nadgradil še z destilacijo zelišč, kjer se uporablja alkoholna para in se lahko pridobi dry gin. Posebej ga je navdušilo to, da gre pri ginu pravzaprav za zdravilni napitek in ni bil izumljen kot alkoholna pijača, pač pa kot zdravilo.  Izdelujejo ga namreč že od 16. stoletja (kot alkoholni napitek z imenom ‘jenever’ ga je naredil nizozemski alkimist Francius Slyvius in so ga v lekarnah prodajali kot zdravilo) in je zadnja leta zelo priljubljena pijača povsod po svetu. A Matej bolj kot izdelovanje gina navdušuje, da širi znanje, zgodovino in izkušnjo s to zeliščno pijačo.

~ ~ ~

O zeliščih
MELISA

Ime rastline melisa izvira iz stare grške besede med/čebela. Izvlečke iz melise nedvomno uvrščamo med močnejše antivirusne izvlečke, ki so na voljo v aromaterapiji. Melisa predvsem ugodno vpliva na pomirjanje telesa in duha. Znana je njena učinkovitost pri nespečnosti, pomirjanju nervoze, razburjenju, fobijah, depresiji, uporabna je pri pomirjanju stresa in z njim povezanim povečanim ritmom bitja srca. Hidrolat melise pa je še posebej uporaben pri infekcijah virusov herpes, predvsem virusa herpes labialis, in sicer tako preventivno kot tudi kurativno (v povezavi z laškim smiljem).

ISTRSKA SIVKA

Tej vrsti lavande so v Istri od nekdaj pravili sivka. To pa enostavno zato, ker njeni cvetovi niso bili vijolične, pač pa žametno sive barve. Združuje prijetno s koristnim in je kot taka še najbolj primerna za sprostitvene masaže in kopeli po fizično napornem dnevu. Deluje tudi kot repelent, predvsem za molje v omarah, kar so vedele že naše babice. Hidrolat istrske sivke je primeren kot losjon po britju, pomaga pa tudi pri utrujenih in oteklih nogah. Nepogrešljiv je pri izdelavi mil in šamponov. Lahko se uporablja v parnih likalnikih in odišavljenju perila. V praksi se je zelo izkazal pri odišavljenju in odganjanju mrčesa pri zunanjih bazenih ali jacuzijih.

ROŽMARIN

 »Rožmarin za koncentracijo in spomin,« je znano že od nekdaj, sodobna medicina pa nam ponuja tudi odgovore, zakaj je tako.  Rožmarin je primeren predvsem za starostnike, pa tudi za mlajše pri učenju ali pri opravilih, ko je potrebna povišana osredotočenost. Je tudi dober antioksidant, zato blagodejno vpliva na jetra, dobro pa se obnese tudi pri čiščenju dihalnih poti, predvsem ob prehladih in nahodu. Za krepitev koncentracije in spomina je dovolj že, če si kapljico olja kapnemo na dlan in jo vtremo ali  na robček ali vdihavamo. Ob prehladih in za čiščenje dihalnih poti si lahko kapljico razmažemo po prsih, vendar šele potem, ko smo kožo predhodno namastili s tankim slojem rastlinskega olja.

SMILJ

Ime Helichrysum izvira iz grških besed »helios« and »chryos«, zlato sonce, že od pradavnine pa je povezan z brezčasnostjo in neminljivostjo. Laški smilj Istre učinkovito pomlajuje kožo, saj pospešeno deluje na regeneracijo celic. Uporaben je predvsem pri zmanjševanju starostnih gub in pri celjenju ran, tudi po zahtevnejših operacijah.  Zmanjšuje brazgotine, tudi stare, še posebej pa je primeren za odpravljanje hematomov oz. modric na telesu. Uporaben je tudi pri tako nezaželenih strijah. Smiljev hidrolat ublaži bolečine zaradi opeklin pri prekomernem sončenju že v svoji osnovni obliki.

CIPRESA

Legenda pravi, da je Apolon mladega Grka Cuparissosa preoblikoval v drevo ciprese ter od tod latinsko ime Cupressus. Prvotni križ je narejen iz lesa ciprese in kaže na povezavo s smrtjo. Iz vejic ciprese so izdelovali vence za pogrebne obrede. Tudi rimski bog Pluton, vladar podzemlja, je živel v palači ob cipresah. Cipresa ima močan učinek na venski sistem kot vasokontriktor in na hemoroide, saj deluje na zožitev žil. Ima koristen učinek tudi na prekomerno nabiranje in zastajanje tekočine kjerkoli v telesu.

RMAN

Rodovno ime Achillea je rman dobil po neranljivem grškem junaku Ahilu. Mit pripoveduje, da je Ahil z rmanom zdravil svoje ranjene vojake. Delovanje rmana je zelo široko, a izpostavili bi njegovo antiseptično in antivnetno delovanje. Hidrolat rmana ima blag antibakterijski in antiseptičen učinek, zato se ga v prvi vrsti uporablja kot prva pomoč pri celjenju manjših ran, razkuževanju ureznin in odrgnin, pri ekcemih in ožganinah. Prav tako ga lahko uporabljamo kot tonik pri problematični koži, kot so npr. akne, kožne infekcije, razdraženost kože zaradi sonca ali vetra ali po britju (če vas njegov vonj preveč ne odbija).

Revijo Navdihni.me in portal navdihni.me ureja Insights d.o.o.


Foto: arhiv Histrie Botanice.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.