vodi.me

Med algoritmi in zasebnostjo

by Boštjan Jaušovec 27. januarja, 2025

Verjetno nisem edini, ki se v januarju utaplja v delu, novih projektih, naročilih, sestankih, pripravah analiz, poročil, preurejanju in poganjanju skript v oblaku, oglaševanju, testiranjih računalniškega vida, pregledu platform za poslovno inteligenco, razvijanju programov na različnih platformah, moderiranju spletnih strani in še mnogo čem drugem. Ajde, namesto utaplja v delu bom uporabil besedno zvezo plava v delu. Morda sem si tudi malo sam kriv, ker sem si privoščil nekaj dni dopusta prav v teh turbulentnih dneh v januarju. Ja, sam sem si kriv; kaj pa sem šel na dopust. Čas pa ‘izgubljam’ še s pisanjem te kolumne.

Spominjam se časa pred leti, ko sem imel priložnost izkusiti tudi natakarsko delo v gostinstvu, kjer smo rekli, da plavamo (ko je bila res gneča). Takrat je moja nadrejena, natakarica Sonja, imela odličen vzvod, kako smo lahko za trenutek stopili iz te deroče vode. Zadrla se je: “Zemlja zove!” In smo se prestavili v skladišče, si prižgali cigareto in se “nadihali”, brez razmišljanja o tem, kaj se dogaja v vodi. Derite se; ne zanima nas.

Spominjam se tudi časov, ko sem v študentskih letih delal na bencinski črpalki kot prodajalec, nočna izmena. Takrat si si lahko privoščil ‘malce’ nedela (kar morda še danes velja za nekatere v javni upravi). Takim nedelovnim nočnim izmenam je sodelavec Đozo, zdaj že pokojni, rekel tursko groblje – to je situacija, ko noben tovornjakar ni prišel natankat, nihče ni prišel po cigarete, plinsko jeklenko ali bele črve za ribolov (ja, tudi to smo imeli v hladilniku in prodajali). To je bilo pred skoraj dvajsetimi leti. Zdaj so drugačni časi, nove izkušnje, drugačno delo, druge prioritete. Druga pamet?

Pomembna je pot, po kateri dosegamo cilje

Danes je 27. januar 2025, z mislimi pa sem še vedno v decembru. V delovnem decembru, ne v prazničnem decembru. Da ne bo kdo mislil, ne jamram; vesel sem, da je dovolj dela, da si postavljam vedno nove izzive in cilje, ki jih včasih dosežem, včasih pa jih samo prestavim na nek drugi, naslednji januar. Morda v leto 2026. Seveda je pomembno dosegati zastavljene cilje; še bolj pa je pomembna ta pot in vsi postanki ter premiki, ki se zgodijo na tej poti. Nenazadnje se v tem procesu naučimo največ. Tudi če na koncu ni kljukice.

Je dovolj, če obvladaš HTML? Kaj je potem naslednje? Je to Python, ki je v zadnjih časih tako popularen – vsi vemo zakaj. Je naslednji korak JavaScript, PHP, JSON, bognedaj C? S programskim jezikom C sem se pred davnimi leti spoznal na študiju elektrotehnike. Neuspešno. Tako študij, na katerega sem se vpisal (samo zaradi statusa), kot tudi uporaba C-ja. Spomnim se, da smo enkrat dobili domačo nalogo, v kateri smo morali nekaj sprogramirati. Bilo je enostavno, ampak ne zame. Niti potrudil se nisem, da bi nalogo rešil sam; prosil sem brata Petra Jaušovca, že takrat strokovnjaka, ki je v trenutku spisal kodo. Ti je jasno? Seveda da mi ni. Ampak profesorju bo jasno. In je bilo. Tako kot je profesorju v trenutku postalo jasno, da nisem jaz rešil te naloge, ker je bila rešena na način, ki ga niti on sam ne bi znal rešiti. Šele sedaj mi je nekoliko žal, da se takrat nisem bolj potrudil. Verjamem, da bi mi uspelo – vsaj površinsko spoznati orodja za programiranje. Ampak je bilo pretežko osvojiti spremenljivke, funkcije, nize, polja, kazalce, strukture in še kaj. Z nedelom je bila to misija ‘no go’.

Vprašanja postavim v naravnem jeziku in dobim jasne odgovore ter primere kode, ki jih nato testiram v določenih okoljih. In bum – kode delujejo!

Boštjan Jaušovec

Na srečo je danes situacija drugačna. Imam dovolj zmogljiv procesor (po novem tudi doma – osebni stacionarni računalnik sem zamenjal po več kot desetih letih, morda celo petnajstih, ne spomnim se točno; tudi pogledat ne morem, ker je mrknil). Imam voljo. Vzamem si čas, kljub družinskim obveznostim ob dveh majhnih otrocih. ‘Programiram’ lahko brez natančnega poznavanja programskega jezika, sintakse ali logike. Vprašanja postavim v naravnem jeziku in dobim jasne odgovore ter primere kode, ki jih nato testiram v določenih okoljih. In bum – kode delujejo! Seveda so potrebni popravki in optimizacija. Pa nastavljanje ustrezne temperature, iskanje pravega modela, računanje tokenov – da ne pokuriš preveč, testiranje v playgroundu, povezava preko API (kaj sploh je API, kaj je API ključ, potrebujem svojega, službenega, je to vse varno, kako ga skrijem, kam ga shranim?). Vse odgovore ti poda veliki jezikovni model – jaz uporabljam ChatGPT. Na tebi pa je, koliko znanja in vsebine boš absorbiral, da se premakneš naprej, da zajahaš ta val umetne inteligence in ne zaostaneš. Da ne zamudiš vala oziroma vlaka, na katerega bi moral vstopiti. Tako kot je bil v letu 2011 val Bitcoina, ki je iz vrednosti 1 USD v nekaj letih narasel na 20.000 USD, potem pa s cunamijem na skoraj 70.000 USD, nato spet padel na 3.000 USD, danes pa je že čez sto tisočakov. Podobno si predstavljam val umetne inteligence, ki ga moraš zajahati zdaj.

Na kateri strani smo trenutno mi? V kaj se spreminjamo? Kdo nas bo nadomestil? Kakšna je sploh naša vloga? Nimam odgovora.

Kaj pa so prioritete? Je to pomembno? Če se vrnem na službo, je z mojega vidika največja prioriteta zagotovo zadovoljen naročnik. Tudi ko je miza polna (pri tem ne mislim na pogostitve, narezke, pice, torte in penine, kot je pri nas v podjetju navada ob praznovanjih), jo je treba hitro počistiti – z obema rokama. Treba je zbistriti misli in ‘preklopiti’; na mizo vrniti materiale, ki se nanašajo na naročnika in mu v tisti sekundi ali morda naslednji minuti posvetiti pozornost, zagnati ustrezno platformo na računalniku (a glej ga zlomka, verjetno se je že marsikomu zgodilo, kot tudi meni nazadnje, da se točno v tistem trenutku pokaže slabost tvojega računalnika, kljub zadostni količini pomnilnika in procesorske moči in ti vse zamrzne; na drugi strani naročnik pričakuje odgovore, ti pa si v zadregi in bi mu najraje spustil kako glasbo, medtem ko čaka). Skratka, bistvo je, da mora biti na koncu zadovoljen naročnik, zadovoljno vodstvo in zadovoljen delavec … vsaj v tistih nekaj minutah po rešenem izzivu. Potem pa spet na stari tir, s pogledom čez polno mizo, na dva monitorja (v mislih imam že tretji monitor, ki bi mi v mnogih primerih prišel prav).

Kako to, da nimam že svojega dvojnika, svojega agenta – sebe kot agenta? Bostjan 001 ga bom poimenoval.

Humens are HOOKED, machines are LEARNING.
Vir: avtor članka/smiro.medium.com

Ampak kako se vse to lahko dogaja v časih, ko umetna inteligenca skače ven na vsakem koraku. Dobesedno. Kako to, da nimam že svojega dvojnika, svojega agenta – sebe kot agenta? Bostjan 001 ga bom poimenoval (smeh; sam sebi sem se nasmejal, nimam sogovornika). Takoj, ko bo situacija tako daleč, da bo namesto mene začel opravljati nekatere naloge. Pa tukaj ne mislim odgovorov naročnikom prek chatbota, kot jih imajo telekomunikacijska podjetja, niti odgovorov naročnikom prek telefonskih klicev, ki jih spet nekatera telekomunikacijska podjetja že pripravljajo (težave jim baje povzroča zakon o varstvu osebnih podatkov ali splošna uredba o varstvu podatkov – saj ne vem, zagotovo se najde še kakšna uredba ali zakon, s katerimi so v navzkrižju). Ne mislim niti na avtomatsko prebiranje in odgovarjanje preko mailov.

Verjetno je ta podcast bil pika na i, poleg vsega materiala, ki sem ga v zadnjih mesecih pobral na youtubu.

Pa sem že na več kot dveh A4 formatih, s fontom 11. Naj omenim, da je to moja prva kolumna. Upam, da ne bo tudi zadnja. Za ta premik se lahko zahvalim svoji direktorici Tatjani Novak, ki me je spodbudila, da svoje misli strnem v besede. Vsaj jaz sem tako razumel in upam, da je to to. V navdih mi je bil tudi podcast (ja, to je zadnje čase tudi zelo popularno, saj veste), ki sem ga poslušal pred kratkim na poti domov iz službe in  spet drugič na poti v službo. Podcast Underdoga Jureta Laharnarja, ki je v studiu imel gosta Janija Pravdiča. Verjetno je ta podcast bil pika na i, poleg vsega materiala, ki sem ga v zadnjih mesecih pobral na youtubu. Pika na i, da sem se spravil nekaj natipkati. Spominjam pa se tudi, da sem ob koncu leta 2022 imel možnost intervjuja in predstavitve ‘svojega pogleda na svet’ na portalu Navdihni.me, katerega ureja Insights in strokovnjakinja mag. Natalie C. Postružnik; ampak sem priložnost zavrnil. No, kljub temu se je nekaj mojih razmišljanj znašlo v intervjuju, ki ga je Natalie opravila z mojim sodelavcem Janezom Knejem. Kaj vem, mogoče pa bo kolumna, ki jo trenutno berete zašla tudi na portal navdihni.me.

*Natipkano besedilo sem kopiral tudi v Chat GPT, ampak razen nekaterih slovničnih popravkov in kakšnih slogovnih nepravilnosti, ni bilo večjega posega v ‘moj’ tekst. Pusti kot je; bolj kot popravljaš, slabše je lahko, ali?

Zasebnost? Zdi se, da nam je postala skoraj nepomembna.

Za širok spekter navdihov nam je lahko tudi TikTok, katerega sam uporabljam na taki način, da mi nudi microlearning (ja, lahko pretentaš algoritme in si za sekundo hitrejši od njega, ali namensko počasnejši, se včasih nasmejiš ali si zamišljen, zadržan ali strog). Kaj pa vem, morda me sprednja kamera na telefonu ali na mojem starem iPadu snema, posluša ali občasno posname kakšno fotografijo – da ve, kaj mi ponuditi in kakšne volje sem. Zasebnost? Zdi se, da nam je postala skoraj nepomembna. Kot je nekdo rekel v nekem pogovoru: pred 10 ali 20 leti sploh nisi vedel, kdo vodi velike korporacije ali kdo so njihovi lastniki, torej njihova imena in priimke. To nas ni zanimalo. Danes pa so ti ljudje dani v ‘prozorne škatle’ – vse vemo o njih, neprestano jih opazujemo, iščemo njihove napake. Pardon, nekateri mediji jih opazujejo in iščejo njihove napake.

Kaj pa mi? Strinjamo se z vsem – da, yes, next, agree, scroll, agree– samo da instantno dobimo vsebino ali si naložimo aplikacijo, ki je verjetno sploh ne potrebujemo. Ali sploh še razmišljamo o zasebnosti in o posledicah svojih odločitev?

Do naslednjič.

P. S.:

Kolumna je bila v prvotni obliki objavljena na Press clipping d.o.o.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto: osebni arhiv avtorja oz. kot navedeno.