odkrij.me

Nauruz – nov dan človeštva

avtor Rok Kralj 14. marca, 2024

Nauruz simbolizira nove začetke.
»Nov dan«.
Novo leto.
Prihod pomladi in preporod narave. (Generalni sekretar ZN António Guterres)

Nauruz je starodavni praznik, ki se obeležuje na dan astronomskega spomladanskega enakonočja, 21. marca. Kot mednarodni dan je bil nauruz razglašen leta 2010 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov na pobudo več držav, ki si delijo ta praznik. Države članice ZN Afganistan, Azerbajdžan, Albanija, Severna Makedonija, Iran, Indija, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan, Turčija in Turkmenistan so v okviru točke dnevnega reda »Kultura miru« pripravile osnutek resolucije z naslovom »Mednarodni dan nauruz« (International Day of Nowruz) in ga predložile v obravnavo ter sprejetje na 64. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Beseda nauruz (tudi nowruz, novruz, navruz, nooruz, nevruz, nauryz) je kombinacija perzijskih besed now, ki pomeni nov, in ruz, dan. Nauruz je praznik, ki izvira iz iranskega sončnega koledarja hidžrija in se praznuje ob spomladanskem enakonočju – po gregorijanskem koledarju običajno 21. marca. Nauruz izvira iz starodavne religije zoroastrizma; kot začetek novega leta ga praznuje več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu. Na Balkanu, v Črnomorskem bazenu, na Kavkazu, v Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v drugih regijah ga praznujejo že več kot 3000 let. Čeprav je danes za večino praznujočih predvsem posvetni praznik, ki ga praznujejo ljudje iz različnih tradicij in okolij, pa nauruz ostaja sveti dan za zoroastrijance, bahajce in nekatere muslimanske skupnosti. Nauruz je danes tudi del Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva; pri nas so del te dediščine med drugimi: Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja; Tradicije reje lipicancev; Klekljanje čipk v Sloveniji.

Praznični simboli

Miza Haft-sin. (2024, March 11). Wikipedia.

Tradicionalni običaji nauruza se med različnimi narodi in državami, ki praznujejo ta praznik, razlikujejo. Med njimi velja omeniti simboliko ognja in vode, obredne plese, izmenjavo daril, recitiranje poezije, simbolične predmete in drugo. Velik simbolni pomen ima miza Haft-sin (haft je beseda za številko 7, sin pa se imenuje črka S), na katero postavijo različne stvari, ki imajo velik simbolni pomen in korenine v zoroastrizmu. Številka 7 in črka S simbolizirata sedem božanskih entitet (Amesha Spenta), ki izvirajo iz najvišjega boga (Ahura Mazda), in njihove fizične razsežnosti v obliki štirih elementov ter treh fizičnih življenjskih oblik:

• Sabze (pšenični kalčki, vzgojeni v posodi), simbol ponovnega rojstva in rasti;
• Samanu (sladek puding iz pšeničnih kalčkov), simbol moči;
• Senjed (perzijska oljka), simbol ljubezni;
• Sumak (začimba), simbol sončnega vzhoda;
• Serke (vinski kis), simbol potrpežljivosti;
• Sib (jabolko), simbol lepote;
• Sir (česen), simbol zdravja in medicine.

Včasih so na mizo Han-sift vključeni tudi:

• Sonbol (hiacinta), simbol prihoda pomladi;
• Sekke (kovanci), simbol materije, materialnega sveta, bogastva in blaginje;
• Saat (ura), simbol časa.

Miza Haft-sin. (2024, March 11). Wikipedia.

Drugi simbolični predmeti, čeprav se ne začnejo s črko S, so prav tako vključeni na mizo Haft-sin, in sicer jajca (simbol plodnosti), zrcalo (simbol samorefleksije), sveča (simbol razsvetljenja), zlata ribica (simbol napredka) in knjiga (simbol modrosti).

Nauruz se začne 20. ali 21. marca, odvisno od točnega trenutka enakonočja, in traja trinajst dni, pri čemer vsak dan predstavlja en mesec v letu. Trinajsti dan velja za nesrečnega, zato je namenjen odvračanju nesreče. Na dan nauruza (20. ali 21. marec) se organizirajo pojedine, kjer si družine in skupnosti delijo simbolični obrok, ki je pogosto sestavljen iz kuhanega riža in zelenjave, kombinirane s številnimi lokalnimi sestavinami. V dvanajstih dneh ljudje obiščejo domove družine, prijateljev in sosedov. Otroci prejmejo majhna darila in se tradicionalno igrajo s poslikanimi jajci, medtem ko gostje uživajo v čaju, pecivu, sadju, mešanih oreščkih in drugi lahki hrani. Trinajsti dan vsi preživijo zunaj v naravi.

Zoroastrizem

Nauruz je globoko vpet v zoroastrizem ali zaratustrstvo, ki temelji na naukih preroka Zoroastra (znan tudi kot Zaratustra), rojenega približno v petem ali šestem stoletju pred našim štetjem, morda še prej. Po mnenju Mary Boyce, priznane strokovnjakinje za to religijo, je zoroastrizem kot »najstarejša od izpričanih religij« imel »na človeštvo verjetno več neposrednega in posrednega vpliva kot katerakoli druga religija«.

V zoroastrizmu je Ahura Mazda začetek in konec, stvarnik vsega, kar je mogoče in česar ni mogoče videti, večen in neustvarjen, nosilec vsega dobrega. Že prej smo omenili sedem božanskih entitet, imenovanih Amesha Spenta, ki izvirajo iz Ahura Mazde; med njimi je še zlasti pomemben Asha, ki predstavlja resnico, pravico, zakon, red, pravilno delovanje. Asha je glavna duhovna sila, ki izvira od Ahura Mazde, je kozmični zakon in red; njegovo nasprotje je Druj, ki simbolizira kršitev zakona, laž, nered, kaos. V tej shemi dobrega proti zlu (Asha proti Druj) igrajo ljudje pomembno vlogo; v svojih življenjih so aktivni udeleženci spora, in njihova duhovna dolžnost je, da branijo Asho, ki je nenehno napadan.

Dobre misli (humata), dobre besede (hukhta) in dobra dejanja (hvarshta) predstavljajo trojno pot Ashe in so v samem središču nauka. V zoroastrizmu se dobro zgodi tistim, ki delajo pravična dejanja iz lastnega nagiba in ne zaradi iskanja nagrade. Velik poudarek je tudi na širjenju sreče, predvsem z dobrodelnostjo in na spoštovanju duhovne enakosti ter dolžnosti moških in žensk. V središču zoroastrizma je poudarek na moralni izbiri, na izbiri odgovornosti in dolžnosti, zaradi katere je človek na svetu, ali pa na opustitvi te dolžnosti in s tem olajšanju dela Druj. V središču zoroastrizma je absolutna svobodna volja vseh zavestnih bitij, pri čemer imajo celo božanska bitja možnost izbire. Ljudje nosijo odgovornost za vse situacije, v katerih se znajdejo, in za način, kako ravnajo drug z drugim. Nagrada, kazen, sreča in žalost so odvisni od tega, kako posamezniki živijo svoje življenje.

Zaradi poudarjanja zaščite in čaščenja narave ter njenih elementov so nekateri zoroastrizem razglasili za »prvega zagovornika ekologije na svetu«. Zoroastrska besedila pozivajo k zaščiti vode, zemlje, ognja in zraka, zaradi česar je to dejansko »ekološka« religija. Prav tako mnogi pravijo, da gre za strpno, enakopravno in miroljubno oziroma »Dobro religijo«.

Osnovni nauki zoroastrizma torej vključujejo:

• sledenje trojni poti Ashe: dobre misli, dobre besede, dobra dejanja;
• prakticiranje dobrodelnosti, da bi bili usklajeni z Asho in tako širili srečo;
• enakopravnost moških in žensk;
• odgovornost za dobro in svobodna volja;
• skrben odnos do narave.

Pomladno enakonočje, začetek novega življenja

Prebujanje pomladi (©Rok Kralj)

Pomladno enakonočje ali ekvinokcij, ki običajno nastopi na severni polobli 21. marca (v letu 2024 bo natančen čas enakonočja 20. marca ob 04:06), je dan izjemnega pomena. Predstavlja uradni začetek pomladi, ko se življenje ponovno prebudi, in simbolično zmago svetlobe nad temo ter življenja nad smrtjo. Zanimivo je, da se je tudi gregorjevo, naš praznik vstopa v pomlad, nekoč obeleževalo 21. marca. Sv. Gregor je do leta 1582, ko je veljal stari julijanski koledar, godoval prav na prvi pomladni dan, ko dan postaja daljši od noči, odtlej pa 12. marca. Osrednja elementa gregorjevega sta ogenj in voda: ob prehodu iz starega v novo leto so ogenj dali v vodo in s tem dejanjem naravi dali moč rojevanja. Tudi v prazniku nauruz imata ogenj in voda velik pomen, saj sta dva temeljna elementa; ogenj pa je nasploh simbol Ashe, glavne duhovne sile dobrega, ki vzdržuje kozmični zakon in red.

Pisano pobarvana jajca, še en simbol nauruza, praznik povezuje tudi z našo veliko nočjo. Kozmično jajce je nasploh eden najstarejših simbolov izvora stvarstva. V krščanstvu pa simbolizira Kristusovo vstajenje, ponovno rojstvo – jajce ponazarja prazno grobnico, iz katere je vstal v novo življenje. Rdeče pobarvana jajca predstavljajo Kristusovo kri, in prav rdeča jajca so značilna tudi za nauruz oziroma nov dan.

Nov dan

Praznovanje nauruza traja trinajst dni, letos od 20. marca do 1. aprila, kar pomeni, da bo sovpadalo z našimi velikonočnimi prazniki (28. marec do 1. april, pravoslavna velika noč bo letos 5. maja); v tem času pa bo letos tudi muslimanski sveti mesec ramazan (10. marec do 8. april), ki se zaključi s praznikom ramazanski bajram (9. do 12. april). Hindujci bodo 25. marca obeležili enega svojih največjih praznikov Holi, ki se praznuje kot praznik barv, ljubezni in pomladi, kot zmaga dobrega nad zlom. Zraven pa prištejemo še kitajsko novo leto, ki je bilo letos 10. februarja, budistično parinirvano (nirvanski dan oziroma dan, ko je Buda dosegel nirvano), 15. februarja, in judovsko pasho oziroma judovsko veliko noč, ki bo letos od 22. do 30. aprila. Smo torej v obdobju številnih praznikov, ki na različne načine slavijo novo življenje, rodovitnost, novo leto, nov dan, zmago življenja nad smrtjo in dobrega nad zlom.

Prazniki nas vedno povezujejo z bližnjimi, z družino in s skupnostjo; takrat si delimo jedi, izmenjujemo darila, družimo se in izkazujemo medsebojno spoštovanje ter ljubezen. Bodimo ponosni na svojo tradicijo in praznike, hkrati pa spoštujmo praznike drugih tradicij. Vsi ti prazniki (in morda še kateri, ki niso bili omenjeni), nas na neki način združujejo v veliko globalno družino, saj vsi na svoj način slavijo življenje, luč, ljubezen, novo življenje in vse drugo, kar smo že omenili. Spoštovanje drugih religij, tradicij, obredov in simbolov lahko postane temelj za skupno sobivanje in mir v svetu, ki je danes tako razdeljen, ne-miren in kjer je toliko trpljenja. Kaj pa, če bi v tej naši veliki globalni družini medsebojno delili hrano, se obdarovali in si izkazovali spoštovanje ter ljubezen? To bi bil zares največji praznik človeštva. Nov dan, nauruz, človeštva.

Vsak praznik, ki smo ga omenili in še mnogi drugi, nosi v sebi del sporočila, ki so ga v določenih obdobjih veliki učitelji posredovali človeštvu – Zoroaster, Konfucij, Buda, Kristus, Mohamed in drugi. Zato se iz teh praznikov, simbolov, naukov in ritualov lahko vselej učimo, saj gre za bogato duhovno dediščino človeštva. In morda, res morda, bomo oziroma smo že deležni novih naukov, ki nadgrajujejo in povezujejo sporočila iz preteklosti ter nas usmerjajo v »nauruz, nov dan« ali novo dobo človeštva. O tem smo že nekaj pisali v prispevku Zgodba, ki jo velja slišati – zgodbo o Maitreji, učitelju človeštva.

Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja

Zaključimo našo praznično zgodbo z nekaterimi mislimi, ki nas lahko navdihujejo v tem temačnem času, ko je zla Druj tako močna, saj jo ljudje ves čas »hranimo z lažmi, pohlepom, sovraštvom in nasiljem. Postavimo se na stran sile dobrega, Ashe, predvsem z navdihom starodavnih Zoroastrovih misli:

Ne odvrnite se od treh najboljših stvari: dobre misli, dobre besede in dobrega dejanja.
Delati dobro drugim ni dolžnost. Je radost, saj krepi vaše zdravje in srečo.
Eno dobro dejanje je vredno več kot tisoč molitev.
Sreča pride k tistim, ki prinašajo srečo drugim.
Varujte se poželenja, saj uničuje telo in um.
Ne zadržujte žita in ne čakajte na višje cene, ko so ljudje lačni.
Ne izgubljajte veselja do življenja, ko se starate. Naj se vaša »radost do življenja« ne zaduši pod težo let.
Bodimo takšni, da bomo pomagali življenju v prihodnosti.
Naj bomo tisti, ki bodo ozdravili ta svet.

Svojo srečo iščite v sreči vseh.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Foto:

Viri: Nowruz, International Nowruz Day, Nowruz: Celebrating the New Year on the Silk Roads, Zoroastrianism, Asha, Mary Boyce, Haft-sin, Zoroastrizem – religija starodavne Perzije, Nowruz: What to Know About the Persian New Year, Gregorjevo, Holi, Interfaith Calendar 2024, Velika noč, Velikonočno jajce, UNESCO: Nowruz, Zoroaster Quotes, Slovenija na Unescu

Slika 1: Miza Haft-sin. (2024, March 11). Wikipedia.

Slika 2: Dekle iz vasi, Palangan, Kurdistan, Iran. Na začetku pomladi Kurdi v skladu s svojimi običaji in kulturo praznujejo nauruz; prižiganje ognja. Nauruz in kurdska oblačila so simboli kurdske kulture. Nowruz. (2024, March 11). Wikipedia.

Slika 3: Prebujanje pomladi (©Rok Kralj)