Špela Suhač je veterinarka z ljubeznijo do naravnih metod zdravljenja ter osteopatinja za pse in konje. Je tudi mama. Družina je zanjo izredno pomembna. »In predvsem sem človek, vsak dan znova odkrivam sebe, svet in življenje v njem.« Njeno spoznavanje zdravljenja živali se je pričelo, ko se je vpisala na Veterinarsko Fakulteto v Ljubljani, kjer je študij uspešno dokončala. To znanje povezuje s homeopatijo, ki se ji je prav tako posvetila. Ker jo želja po znanju vodi vse njeno življenje, se je odločila tudi za triletni študij Energijske osteopatije po Salomonu. »Rada imam živali, naravo in gibanje. Najraje združim gibanje v naravi v spremstvu živali ali pa s pomočjo narave in svojih sposobnosti podpiram živali (predvsem pse, konje in mačke) pri zdravljenju,« pravi Špela.
Ljudje in živali smo medsebojno povezani
V našem podjetju se ukvarjamo z razvojem potencialov ljudi in organizacij. Pri tem so nam v pomoč psi in konji (t. i. »equine and canine assisted« coaching/teambuilding/psihoterapija). Živali so del našega življenja in tako smo Špelo tudi spoznali – pri osteopatski obravnavi naših psov. In njihov odziv nas je tako navdušil, da smo jo povabili v Navdihni me.
»Z izkušnjami se moje vedenje spreminja. Obzorje se širi in s tem se spreminja tudi pogled na svet. Na ta način se gradi tudi moj pristop k zdravljenju, saj je vse precej prepleteno.«
Med drugim nas je zanimalo, kaj svetuje našim bralkam in bralcem, ki so sami lastniki živali. »Univerzalnega nasveta nimam. Bi pa delila z njimi opažanje, da bolj kot živali živijo v tesnem stiku z nami, bolj so odvisne od nas in zato na njih bolj vpliva to, kar se dogaja z nami. Zato se je pri vedenjskih in kroničnih boleznih naših živali smiselno zazreti tudi vase in v okolje, v katerem živimo. Pogledati, kaj se dogaja z nami. Seveda nismo »edini krivi in odgovorni« za vse njihove tegobe, jih pa lahko z drugačnim pristopom zelo podpremo. Naša nepredelana čustva, nesigurnost, hitenje ipd. živali zelo dobro zaznavajo in se na njih odzivajo na svoj način,« je Špela prepričana.
Živali zveste vodnice tudi v času »iskanja sebe«
Špela, ki obožuje pesem Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi, je zagotovo sledila svoji poklicanosti. Že kot otrok je oboževala živali. »Stara starša sta mi povedala, da sem enkrat, kot zelo majhno bitje, zlezla k večji psici z mladiči v njeno kočo. Psica me ni poznala. Takrat sem dobro prestrašila prisotne odrasle. Pomislili so, da bi se psica lahko čutila ogroženo, lahko bi se mi kaj zgodilo, pa se mi k sreči ni,« se Špela smeje. »Spomnim se, da sem se rada vsaj malo dotaknila vsakega psa, ki je prišel na doseg moje roke, pa včasih sem šla tudi do kakega privezanega ob kaki hiši. Vsekakor me je spremljala sreča ob teh podvigih. Psi so me bili večinoma zelo veseli,« dopolni Špela izlet v spomine iz otroštva.
»Kot najstnica sem imela rada športno plezanje, konje in družinskega psa Tima. On mi je pomagal pri študiju veterine. Potrpežljivo je ležal, ko sem se učila anatomijo, in kasneje, ko sem na njem preizkušala vse osteopatske prijeme,« se dotakneva najstniških let. »Kot podjetnica mislim, da nisem precej drugačna. Še vedno me navdušujejo te moje primarne ljubezni. Narava, šport in živali. Se pa z leti in izkušnjami spreminja moje zavedanje sebe. Tega, kar sem, zakaj sem in kakšna želim biti, kako želim živeti. Kot najstnica o teh stvareh nisem razmišljala. Vmes sem bila kar malo izgubljena, ko se je študij zaključil in je življenje postalo malo manj predvidljivo in bolj kaotično,« priznava Špela.
Pomembno je ločiti svoja občutenja od vplivov drugih
Na srečo (vseh naših štirinožcev) je Špela našla svojo pot. Pravi, da se je v času študija veterine naučila pristopiti k zdravljenju s pomočjo zdravil in kirurških posegov. »Bolezen sem dojemala drugače kot sedaj. Potem sem spoznala veterinarja dr. Luko Krušiča in študirala osteopatijo, ob čemer se mi je obzorje precej predrugačilo. Kasneje sem se vpisala še na študij homeopatije in to obzorje se mi je še bolj razširilo. In še vedno se širi in tako se nekoliko spreminjam tudi jaz in moj pristop k zdravljenju,« opisuje svoj strokovni razvoj.
O navdihu
Navdih za ustvarjanje in za razvoj tehnike zdravljenja najdem povsod okoli sebe. Ob opazovanju živali, rastlin in ljudi ali ob prebiranju knjig, ogledu dokumentarnih oddaj (namig: Špelin najljubši film je dokumentarec o potapljačici Kiki Bosch Descent). Povsod se lahko najde navdih.
Špela meni, da jo v življenju oblikuje vse, s čimer pride v stik. Vsako obdobje življenja ji je nekaj dalo in jo oblikovalo. »Spoznavam, da sem precej senzibilna (občutljiva) oseba. Kar je dobro za moje delo, saj je pri osteopatiji občutljivost pomembna. Čutiti moram razlike v napetosti, temperaturi ter gibljivosti in to zgolj s pomočjo dotika. V situacijah, kjer želim ohranjati stik s sabo ter svojimi vrednotami, pa je občutljivost lahko izziv, saj me zanese v občutke in prepričanja drugih in potem moram paziti, da ohranim pozornost (zavedanje) nase in da me ne potegne v nekaj, kar ni moje,« opozarja Špela ne le sebe, marveč vse nas.
Doživljanje radosti se z leti spreminja
Nekaj življenjske kilometrine že ima, pravi Špela, tako da je tudi radostnih dogodkov veliko in »veseli me, da mi vsake toliko priplavajo v misli. Ko sedaj govoriva o radostnih dogodkih, opažam, da sem kot mlajša radost doživljala predvsem ob športnih podvigih, učnih uspehih in družinskih dogodkih, danes pa občutim radost vsak dan samo ob pogledu na gozd, nebo, morje …,« razlaga Špela.
O sreči
Z mojega zornega kota je sreča nekaj, kar si lahko sami ustvarimo, in je stvar percepcije.
Dodaja, da je trenutno v fazi, ko ji je najbolj pomembno ohranjati stik s svojim srcem in z naravo. Iskati harmonijo in delovati iz neke univerzalne ljubezni. »Saj ne da mi vse to stalno uspeva,« razlaga Špela z nasmehom, »ampak se trudim po svojih močeh. Pomembno mi je spustiti ta nori tempo, v katerem se pogosto znajdem, se ustaviti in zaznavati, kaj se dogaja okoli mene in v meni.«
Trenutki … ki spremenijo življenje in v katerih najdemo sebe
A življenje je uravnoteženo: sestavljeno iz radostnih izkušenj in takih trenutkov, ki prinašajo ‘učne ure’. »Največja lekcija so mi pretresljivi dogodki. Taki, ki me spomnijo, da ni prav nič predvidljivo. Da se življenje lahko nenadoma obrne na glavo in takrat se vedno znova spomnim, da je zdajšnji trenutek edino, kar je resnično in pomembno. Če povzamem stavek iz risanega filma Kung fu Panda: ‘Včeraj je že minil, jutri šele prihaja, danes pa živi!’«, je prepričana Špela.
Tudi ko živimo v stiku s seboj in opravljamo srčen poklic, pridejo trenutki soočanja s strahovi. »S strahom se zadnje čase kar spoznavava. Včasih tudi kakšno rečeva. V različnih obdobjih ali situacijah se kar pojavi. Na primer, ko na steni nenadoma zagledam debelega kosmatega hišnega pajka,« se Špela pošali. A resno nadaljuje: »Nimam strahu, ki bi bil vezan na specifično stvar. Morda me je najbolj strah, da bi v poplavi informacij in različnih pogledov, smernic ter prepričanj izgubila sebe. To se lahko kar hitro zgodi. Zato se trudim ohranjati stik s sabo.« Zato ne preseneča, da je njena najljubša knjiga Tišina v času hrupa avtorja Erlinga Kaggeja. (op. av.: Erling Kagge je norveški raziskovalec, pisatelj in založnik. Izkusil je tišino. Je prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta: severni pol, južni pol in goro Everest. V teh knjigi predstavlja 33 odgovorov, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju.)
Kaj je osteopatija
Načelo osteopatije je: Vse se giblje in vse se mora gibati. Gibanje je izredno pomembno za življenje. Pri tem ne gre le za gibanje v smislu fizičnega napora ampak tudi pretakanje krvi po telesu, dihanje, bitje srca, črevesno peristaltiko, ki se dogaja ves čas, tudi ko telo sicer miruje. Pri osteopatiji gre pravzaprav za pregled gibljivosti tkiv v posameznih delih telesa (sklepi, hrbtenica, prepone, glava, ovojnice organov…) ugotavljanju blokad in sproščanju blokad, ki motijo fiziološko gibljivost.
Energijska osteopatija po Salomonu
Walter in Brigitte Salomon sta razvila terapevtsko metodo, ki združuje osteopatijo, akupunkturno masažo in masažo meridianov, akupresuro, barvno in lasersko akupunkturo ter različne mišične in masažne tehnike. Za pomoč pri diagnostiki, pa se uporablja mišični test aplikativne kineziologije. Terapevtski koncept je usmerjen v celostno obravnavo živali in kombinacijo uporabe teh metod, glede na potrebe živali. Delo temelji na popolnoma strukturnih tehnikah (mišične tehnike, osteopatija), kot tudi na energijskih tehnikah (akupresura, akupunktura, masaža meridianov, barvna terapija). Cilj metode je zagotoviti ravnovesje živali na vseh nivojih (psihični, fizični, energijski) in tako omogočiti optimalno gibljivost in samozdravilno sposobnost telesa. »Narava in učinki osteopatije, te popolnoma nenasilne in neinvazivne terapevtske metode, so me izjemno navdušili. Tako zelo, da sem se popolnoma predala temu načinu dela in si do danes nabrala že veliko izkušenj tako pri delu s konji, psi in z mačkami,« pravi Špela.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete svojo pot, nas kontaktirajte in z veseljem vam pomagamo.
Fotografije: osebni arhiv sogovornice
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.