Vesna, strastna raziskovalka življenja

Vesna, strastna raziskovalka življenja

Vesna, strastna raziskovalka življenja

avtor 9. decembra, 2022

Vesna Juvan o sebi rada razmišlja kot o strastni raziskovalki življenja. Verjame namreč, da o njem ne vemo kaj dosti. Tako je tudi s pozabljeno modrostjo menstrualnega cikla, naravnega ženskega cikla. Za večino menstruacija pomeni trpljenje, nekaj krčev, slabega počutja in pa seveda precej krvi. Pa je res samo to? Meni, da ne, in tako kažejo tudi rezultati raziskave ˝50 odtenkov menstruacije˝, ki jo je izpeljala pred nekaj leti. Verjame, da je kvaliteta našega bivanja v tem življenju v veliki meri odvisna prav od naše obremenjenosti s preteklostjo, in od tega, kako neoviran energijski pretok imajo na voljo naši organi. V prostem času najrajši pleše tango in se zgublja v naravi.

Vesnina pot od otroka do odrasle ženske, odgovorne lastnice maternice

Njeno otroštvo je bilo v resnici precej raznoliko. Tisti, ki so jo poznali, pravijo, da se je celo prvo leto na vso moč drla. Mami je imela samo tri mesece porodniške. »Ko je šla nazaj v službo, so me dali v jasli. Tam ne samo da sem se drla, ampak sem začela tudi z gladovno stavko, tako da so me precej hitro izključili. ˝Ne moremo odgovarjat zanjo, če ne jé,˝ je bil njihov izgovor,« pravi Vesna.

Ko se je na koncu nekako sprijaznila s tem, da je obtičala na zemlji, je postala na svoje sedanje veliko ogorčenje precej pridna punčka. »V tem sem vztrajala tudi v puberteti. In na nek način si niti nisem mogla privoščiti večjih izpadov, saj sem morala veliko skrbeti za 12 let mlajšega brata,« pojasnjuje Juvanova.

Večino otroštva je preživela na krasnem hribu nad Mozirjem. Če ni gradila hišic in bunkerjev v gozdu, je pomagala stari mami na polju. »Včasih se šalim, da so me izkoriščali za delovno silo in kot dokaz mi je to, da se stara mama pred smrtjo, ko je bila že zelo dementna, ni spomnila več naših imen, vedela je pa še, da sva skupaj pleli korenje. Najbrž si lahko mislite, koliko korenja je treba opleti, da premagaš demenco, ne?«, se smeje Vesna.

Družina kot mozaik na poti življenja

»Mislim, da je bilo zame strašno pomembno, da sem po zelo slabem prvem letu odraščala v zelo zdravi skupnosti maminih bratov in sester. Vsega skupaj jih je sedem in skupaj z njihovimi partnerji sem imela več kot dovolj podpore različnih karakterjev,« opisuje leta odraščanja. »Točno sem vedela, na koga naj se obrnem, če želim jamrati, in na koga, če potrebujem nove smuči. Vsak vikend smo pomagali stari mami na hribovski kmetiji in se presmejali, da so nas boleli trebuhi. Od njih sem dobila dobro popotnico za življenje,« se s hvaležnostjo spominja Vesna.

V 2008 pa jo je doletela zelo huda bolezen, ki je njeno življenje obrnila na glavo. Imela je življenje, ki je bilo na zunaj videti popolno in »tudi če bi me vprašali, ali je, bi vam povedala, da ja,« razlaga Juvanova. Ampak! »To življenje ni bilo moje in tega sem se zavedala. Težava je bila, da nisem vedela, kaj bi pa bilo moje življenje. In tako sem hudo zbolela, se ulegla za pol leta in uvidela, da bo treba s tega krasnega vlaka sestopiti. Ni bilo enostavno,« še zdaj s kančkom grenkobe pravi Vesna.

V tok se poskušam čim manj vtikati

Ko jo povprašamo, od kod ideja, Vesna reče, da se je v resnici kar zgodilo. Tako kot večina tistega, kar nam je pač namenjeno, jo je nekoč našla neka delavnica. »Nisem vedela, na kaj točno grem, mi je pa bila všeč slika na povabilu. In tako sem na tej delavnici ‘srečala’ svojo maternico. In od takrat naprej teče vse kar samo od sebe. In v ta tok se skušam čim manj vtikati. Pred leti, ko sem začela sodelovati z eno od založb, je prišel po knjige Peter in rekel: ˝Ful se mi zdi zanimivo, da nekdo sploh pomisli, da bi iz menstruacije naredil biznis˝. Nasmejala sem se. Ni namreč čisto res, da prodajam menstruacijo. Je pa res, da je predajanje znanja o menstrualnem ciklu velik del mojega dela, saj je ravno ta cikličnost tista, ki je v resnici naša ženska narava,« priznava Vesna.

»In gledati ženske, kako se začno razcvetati, ko ugotovijo kdo so, kot sem pred leti to ugotavljala jaz, je tako zelo izpolnjujoče, da imam večkrat od ganjenosti solzne oči. Delam večinoma na bazi svojih izkušenj in no, po desetih letih dela lahko že rečem – tudi izkušenj stotine žensk. Praktično vse, kar delam, delam izključno na temelju izkušenj. To seveda pomeni, da sem zato, da sem izkušnje pridobila, imela precej zanimivo življenje. V vsakem trenutku se skušam prepustiti toliko, da pridem v stik z notranjim vedenjem, kaj tisti trenutek potrebuje, kaj mora biti izrečeno. In temu sledim.«

Trenutek za prelomen način življenja

Enkrat je poslušala predavanje, v katerem je bilo rečeno, da če si zares upamo, se naj usedemo v miren kot svoje sobe in rečemo: ˝Pripravljena sem. Pokaži mi, kdo naj postanem in kaj naj delam˝. Dva meseca je Vesna zbirala pogum, da bi to naredila. Na koncu se je usedla na modro rjuho, se potopila vase in izrekla dva, zanjo ključna stavka. »In v naslednjem letu mi je razpadlo življenje. Potem je sledilo par let časa vmes, kot ga rada imenujem. To je čas, ko je staro odšlo, novega pa še ni. Ta čas sem izkoristila, da sem se soočila s svojimi strahovi. Nekaj mesecev sem tako na primer prebila v raziskovanju svojega prepričanja, da sem luzerka. Sedela sem s strahom in dejansko sem se tudi obnašala kot luzerka. Šla sem tako daleč, da sem zaprosila za socialno pomoč. Na moje veliko presenečenje mi ni nihče nasedel, tako da sem po nekaj mesecih truda obupala.« Z enim strahom manj, se ve.  In kako so njeni izzivi spremenili pogled na življenje? Popolnoma, pravi Vesna. »To, kar sem danes, nima kaj dosti skupnega z osebo, katera sem bila pred dvajsetimi leti. No, razen tega, da se mi še vedno zdi, da je vroča kad in dobra knjiga zvečer nekaj najboljšega na svetu,« se smeje.

Če ni tvoj čas, še umreti ne moreš

Vesno povprašam o največji učni lekciji. Z nami podeli zgodbo, ko je s Pikijem (kakor imenuje svoj avtodom) obtičala v Pakistanu, na samem robu Himalaje, sredi ozke ceste. Na eni strani je bila deroča neukročena reka Ganges, na drugi pa skoraj navpičen hrib. Avto se je zaradi neznanega razloga ustavil in nekdo od mimoidočih je zlezel podenj in ven prinesel pol menjalnika, ki je obležal na cesti. »Naslednja stvar, ki se je spomnim, je bila, da se mi je spacal svet. Bilo je, kot da gledam skozi kamero, ki se premika tako hitro, da se vse razmaže. Bili smo sredi potresa, v katerem je umrlo 87.000 ljudi. Celo vas na drugi strani reke je popolnoma zasul plaz ogromnih skal. Skale, večje kot avtodom, so skoraj popolnoma zasule tudi cesto na obeh straneh Pikija in nikamor ni bilo mogoče pobegniti. Piki je crknil na mestu, kjer na cesto ni padel niti en sam kamen. Takrat sem stala z odprtimi usti, gledala metuljčka, ki se je usedel na avtodom in jasno mi je bilo, da če ni tvoj čas še umreti ne moreš. To je za vedno premaknilo nekaj znotraj mene. Nič več ne mislim, da je treba paziti, da kakšne priložnosti ne sfališ ali da se je treba trudit, da ne umreš. Velika stvar zame,« opisuje enega svojih pomembnih aha trenutkov.

Prepustimo se toku

Kako vidi Vesna svojo prihodnost in pogled na današnjo situacijo? »Trudim se, da prihodnosti ne gledam preveč. V življenju sem že tolikokrat spremenila vse, vključno s tem kdo Vesna je, da sem pripravljena na menjavo kadarkoli. In če pomislim, sem v resnici zares zagreznila samo, ko sem imela jasno sliko tega kam hočem. Zakaj? Ker sem rinila nekam kamor moje življenje ni hotelo. Moj pogled na današnjo situacijo je odvisen od tega, kateri del sebe vprašam. Imam del, ki pravi, da je vse popolnoma v redu tako, kot je. Potem je del, ki bi najraje vzel motorko in šel v akcijo. Obstaja tudi del, ki se veseli novih izkušenj, pa kakršnekoli že bodo. Seveda najdem v sebi tudi del, ki si želi, da bi bilo to, da smo kot človeštvo na pragu nečesa veliko lepšega in večjega, kot si sploh lahko predstavljamo. In en del bi si želel živeti dovolj dolgo, da vidi, kaj se bo v resnici v prihodnje dogajalo. Vsak del ima na nek način svoje življenje,« z Vesno končava najin pogovor.

 

Foto: osebni arhiv sogovornice

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima, kako potekajo delavnice s psi/konji, ki jih izvajamo, ali si želite izkusiti coaching/delavnico s psi ali s konji, ali vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

 

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.