Govorili smo z Natašo Teraž Krois, vodjo razvoja in trajnosti na Lumar IG, prejemniku nagrade Horus za strateško poslovanje na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja (podeljuje IRDO). Z mamo, popotnico, gradbenico, ki verjame, da je trajnost samo »buzz word« za empatijo in sočutje do vsega, kar je živo. Ki z zvrhano mero razuma in ZKP (zdravo kmečko pametjo) gleda na digitalizacijo in priložnosti, ki jih prinaša ESG zakonodaja (okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki). Izzvali smo jo s koraki osebnostnega razvoja in prisluhnili viziji razvoja na področju razvoja hiš in poslovne usmeritve podjetja Lumar IG. S pravo mero humorja in skepse sva odjadrali skozi intervju ter z zapisanim dajeva priložnost k prevzemanju odgovornosti v svoje roke in – spodbudi, da storimo prvi korak: k trajnosti, osebnostnemu razvoju in srečnemu življenju.
V določenem obdobju življenja si pripravljen na osebnostni razvoj
Nataša Teraž Krois: V enem svojih trenutkov sprostitve in polnjenja energije
Kako se predstavite nekomu, ki ga želite navdihniti, da prične vlagati v svoj osebni razvoj? Torej, kakšne so vaše korenine in začetki, iz katerih izhajajo vaša zanimanja, kakšni so vaši dosežki, na katere ste najbolj ponosni?
Kar kompleksno in globoko vprašanje za začetek. Rekla bi, da je vlaganje v svoj osebni razvoj neka stvar, ki jo jaz začutim, da pride z leti. Človek ima vse življenje priložnost za razvoj. V nekem časovnem obdobju si verjetno dovolj odprt in pripravljen, da izkoristiš energijo in začneš to delati. So neke stvari, ki te v otroštvu definirajo in oblikujejo v to, kar si danes. Meni se vseeno zdi, da je to nekaj, kar ni naučeno. To je v nas, v ljudeh samih, vsak ima nekaj tega v sebi. Če si pripravljen to sprejeti od ostalih … saj osebni razvoj deluje predvsem na odnosu do drugih. Sreče na najdemo v sebi, temveč ob sebi (op. a.: izjava dr. Dana Podjeda je ob prejetju nagrade Bob leta 2023). Ne moreš samo sebe razvijati na podlagi sebe, ampak z energijami, ki jih prejemaš iz okolice.
VREDNOTE LUMAR IG – T.I.S.T.O.
“Vrednote Lumar so trajnost, inovativnost, strast, timsko delo in odgovornost. Predstavljajo naš notranji kompas, ki usmerja ravnanja in vedenja naše organizacije ter vseh nas v podjetju Lumar. So naš DNK ter usmerjajo celotno naše delovanje, od komunikacije do izvajanja dela, reševanja problemov in iskanja rešitev.”
V tem prispevku predstavljamo prvo in to je trajnost.
V otroštvu sem trenirala smučanje in sem bila veliko zunaj. Šport in te izkušnje ti nekaj dajo. Sedaj rada potujem, sem rada »zunaj«. To so zagotovo neke stvari, ki te oblikujejo in definirajo kasneje, npr. kako boš določene stvari sprejel.
Dosežki … (vzame si minutko za premislek).
Lumar IG je med prejemniki certifikata Green Star. Na fotografiji je Nataša na sredi, desno od nje pa direktor/lastnik Marko Lukić
Na osebnem nivoju zagotovo to, da si zadovoljen sam s sabo, da imaš družino, ki te podpira, da imaš prijatelje, ki ti tudi dajejo energijo. Enostavno: da si srečen v življenju. To se mi zdi kar dosežek! Da sprejmeš sebe, takšnega kot si, dopuščaš možnost, da se razvijaš naprej. In pač uživaš v tem.
V službi … da je okolje z vidika vodstva in sodelavcev takšno, ki sprejema to idejo, delo in da lažje in boljše delaš. Da se zdaj tudi vidijo te stvari, ki jih delamo, kako jih sistemiziramo in vpeljujemo trajnost v podjetje. Eno teh je certifikat Green star, ki smo ga prejeli lansko leto. Vpeljave trajnosti smo se lotili sami in glede na oceno, ki smo jo prejeli, smo zadevo dobro zastavili. Kot drugo bi morda rekla kakšno povabilo na dogodke, npr. Ugriznimo znanost, ko je bila tematika okoljski odtis, in okrogla miza ŠGZ, kjer je bila tema trajnost. Kar na nek način potrjuje dobro delo na tem področju.
In katera besedna zveza vas najbolje opiše v danem trenutku oziroma vas definira ter zakaj?
Kot pridevnik: pozitivna in pripravljena pomagati. Vedno v nekem iskanju rešitev in v timskem delu. Res me oblikuje to, da sreča in zadovoljstvo prihaja iz ljudi okoli nas. Torej: kolikor daš, toliko dobiš, kajne. Karma, če želite.
»Pridi, ti si za nove stvari …«
Odločili ste se za delovanje na področju DO in TR. Kaj vam pomenita TR (op. a. »trajnostni razvoj«) ter DO (op. a. »družbena odgovornost«), kako ju dojemate in kje na omenjenih področjih vidite svoj doprinos?
Zdi se mi, da je do tega prišlo spontano. Redosled dogodkov oz. če nekdo verjame v energije, bi rekel, da se je to tako »poklopilo«. Že ko sem se odločala za študij, se mi je gradbeništvo zdelo zelo zanimivo. Dinamično delo, veliko se dogaja, slediš trendom … Lumar je v bistvu moja prva služba. Ko sem pisala prošnjo za zaposlitev, sem jih opazovala, wow, gradijo lesene hiše … in potem sem prišla sem v službo in začeli smo s pasivnimi hišami. To mi je bilo od nekdaj blizu. Ko sem prišla, sem se vključila v točno to delo. Najprej so bile pasivne hiše, potem so se pridružile še druge rešitve … energetske rešitve … in danes, ko govorimo o tem, opazimo, da je to del trajnosti.
Trajnost je okolje, energija, bivalno okolje (na nivoju produkta – hiše). Super je tu delati, ker imamo popolno podpora vodstva. Vidi se, da je družinsko podjetje in da dejansko verjamejo in delajo v smeri trajnosti.
Ta razvoj je prišel zraven. Zaznali so me kot odprto za ideje. Vedno, ko je bilo kaj novega, so me poklicali zraven in dejali: »Pridi, boš poslušala, ti si za nove stvari in bomo potem nekaj naredili« … in ko je prišlo do trajnosti na nivoju poslovanja, mi je bilo to spet zelo blizu. Okoljska (E – environment) tema me tako ali tako nagovarja, ampak tudi družbeni vidik (S – social) je tudi del mojega DNK. To se je organsko razvilo in res sem vesela, da je do tega prišlo, saj je dosti lažje in lepše hoditi v službo, če pri tem uživaš.
Izkušnja delovanja znotraj in rast istočasno z Lumarjem prinašata prednosti na področju razvoja trajnosti
Če sem torej prav razumela, ste se na področju trajnosti razvijali skupaj z Lumarjem. Če bi vas torej izzvala, kaj pa lahko VI v Lumarju naredite na področju trajnosti, kaj bi rekli? Česar kdo drug morda ne bi znal, ga ne bi veselilo. Kaj bi torej bil vaš doprinos, vaša dodana vrednost? Poglejva celotno sliko.
Po eni strani imam res afiniteto do trajnosti. Po drugi strani pa imam skozi teh 14, 15 let, kar sem na Lumarju, vse te izkušnje, povsem konkretne izkušnje iz podjetja, iz produkta. Se mi zdi, da če ima človek tehnično in ostalo podlago, potem … in še izobraževala sem se s področja trajnosti na nivoju poslovanja … in ta kombinacija je potem dodana vrednost. Naučila sem se delovati in živeti v podjetju, bolj diham to življenje, kot bi ga nekdo, ki bi prišel »od zunaj«. Slednji bi prinesel drugačen pogled, ne pravim, da nujno slabši, ampak zagotovo drugačen. In če je to včasih lahko dobro, pa menim, da mi moje izkušnje in rast skupaj s podjetjem prinašata v tem primeru, trajnostnem, prednosti.
Kako je pravzaprav potekala vaša poslovna pot v Lumarju?
Začela sem kot razvojni tehnolog. To je bila pomoč, kot tehnična podpora. Začelo se je z energetskimi izračuni, sodelovanjem z drugimi službami … v prvih letih sem dobila veliko praktičnih izkušenj, kako se produkt razvija. Ko je podjetje raslo, pa smo začeli sodelovati tudi na razvojnih projektih. V zadnjih letih smo iz tega oblikovali sektor razvoja. Ko smo pristopili k akademiji trajnostnih poslovnih modelov, smo se prvič začeli sistematično srečevati s trajnostjo. Zapisali smo strategijo … in ko smo jo začeli udejanjati, je bila odločitev vodstva, da sta trajnost in razvoj eden od strateških stebrov razvoja podjetja – in tako je v 2021 nastal sektor za razvoj in trajnost, ki ga vodim.
Matrika merjenja ESG naj bo narejena zato, da bo dala konkretne rezultate
Lumar BlackLine Pure
Dajva se dotakniti ESG. To področje se je začelo v zadnjem času zelo razvijati, tudi zakonodaja. Velika podjetja že morajo začeti poročati, srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, po letu 2026. Ko gledam matriko bistvenosti, celotno dobaviteljsko verigo … kako se tega lotevate v Lumarju? To namreč niti približno ni zgodbe ene osebe, ampak se bo v podjetju to moralo kar konkretno razvijati in veliko ljudi bo moralo sodelovati … ta izziv je pred vsemi nami, samo nismo še vsi na vrsti.
Ja, res bo to velik izziv. Mislim, da se še vsi ne zavedamo čisto dobro, kaj nas čaka. Ker ne kotiramo na borzi, nas to zaenkrat še ne čaka, tudi zato ne, ker nismo del mednarodne dobaviteljske verige. In Ker nismo (še) zavezani, se lahko lažje pripravimo. Naš cilj je, da napišemo trajnostno poročilo verzija 1, ki še ne bo v celoti skladno s smernicami. Nastavili si ga bomo tako, da bo imelo uporabno vrednost za nas. Meni osebno se zdi matrika super. Nekaj mora biti, ker zdaj je vse trajnostno.
Ja, kot je bilo včasih vse voditeljstvo, pred tem komunikacija, pred tem je bilo vse marketing, pred tem procesi in še prej projekti … dobim kar izpuščaje pri teh t.i. buzz words (smeh). Matrika, merjenje in konkretni kazalniki, tu pa zadeva postaja zanimiva.
Ja, zagotovo. Ampak: včasih se sprejme neka zakonodaja zato, da se nekje višje naredi kljukica. Morda se to sliši malo kritično. Če bo matrika narejena zato, da bo nekaj konkretnega in uporabnega, super. Če pa bomo opravičevali na nivoju Evrope, kako uresničujemo ‘Zeleni dogovor’, in bo v njem cela vrsta kazalnikov, ki zahtevajo nešteto virov, morda tudi za stvari, ki dejansko niso pomembne, potem bo to kar izziv.
Primer: mi smo lani opravili certificiranje Green Star in smo se soočili s 120 vprašanji. Greš skozi okoljski parameter: Spremljate te odtise, spremljate te odtise … to se mi je zdelo fino, ker se skozi proces certificiranja še nekaj naučiš. Iskreno priznam, da za vse te kazalnike še nisem vedela, saj je nastavljeno za vse sektorje, npr. tudi za kmetijstvo (kjer je vpliv na vodo, tla zelo velik). Torej, lahko smo sami sebe kritično ocenili: ali so naši vplivi dejansko tako veliki, da lahko naredimo kakšne konkretne premike in če, katera področja (kazalniki) to so. Se pravi, smiselno je imeti da možnost izbire. Ne da se ukvarjamo z vsemi 120imi kazalniki, pri tem pri nekaterih delamo premike za 0,02-odstotni točki, če pa bi lahko posvetili svoje vire in pozornost na tiste, kjer lahko vplive zmanjšamo npr. s 50 na 30.
Še en pomemben vidik spremljanja ESG pa bo dobaviteljska veriga, ki prinaša svoje izzive … ampak tudi tam se da z upoštevanjem neke ZKP (zdrave kmečke pameti) priti daleč… Npr. če imamo tri dobavitelje velike multinacionalke, pa nekaj manjših s.p.jev … bomo verjetno začeli z velikimi, kjer lahko največ naredimo za trajnost, mar ne?
Drobna dobra dejanja preplavijo svet z dobroto
Če torej pogledava zdaj trajnostni vidik, kako ga vpletate v svoje osebno življenje. Najdete čas za vpeljevanje trajnostnega razvoja tudi doma, morda med prijatelji? Ste na kakšno prostočasno rutino ali aktivnost še posebej ponosni?
Tu so sedaj tudi majhne stvari. Če ne moreš imeti sončne elektrarne, še ne pomeni, da ne moreš narediti kakšnih manjših stvari, kajne? Enkrat sem se pripravljala za intervju in zasledila citat Desmonda Tutuja: »Do your little bits of good wherever you are, is those little bits of good, that overwhelm the world.« Se pravi; vsak lahko naredi pri sebi nekaj malega. Meni se zdi, da je tehtno že naučiti hčero, da se po mestu vozimo s kolesom, da gremo na lokalno tržnico, da ne kupujemo vode v plastični embalaži, če gremo na izlet, naredimo sok doma in ga vzamemo s seboj … te male stvari, tako se začne.
Voda, vir življenja
Katere so pa tiste stvari, ki bi vas v življenju zmotile, seveda z vidika trajnosti.
Mislite kot navada?
Da.
Doma me najbolj zmoti, imam razvit tak ‘tik’ na porabo vode. Ko si hčera umiva zobe – zapri vodo. Tudi sama, ko umivam sadje in zelenjavo, potem vodo porabim za zalivanje zelenice pred hišo. Voda … hudo mi je, kako delamo z vodo, imamo eno boljših v Sloveniji, pa prodamo ne vem koliko ustekleničene vode, pa z njo splahnjujemo wc-je …
Da, o tem smo že govorili z Danilom Burnačem, koliko vode gre v nič. In govoril je o primeru, da v določenih državah sploh ne moreš dobiti več gradbenega dovoljenja, če nimaš ponovne uporabe vode v kopalnici, npr. (vstavi link)
“Potovanja mi napolnijo dušo”
Da, te izkušnje te tudi skozi potovanja to naučijo. Če živiš ves čas v Sloveniji, odpreš pipo in priteče pitna voda, potem boš težko to cenil. Ko pa greš kam drugam, kjer ti posebej naročijo, da si moraš zobe umivati z vodo is plastenke in iz tuša nekaj prikaplja, namesto priteče … To je tudi nekaj, kar lahko preneseš na otroke. Greš v takšne kraje in pokažeš, da voda (ali kaj drugega), ni samoumevno. Imeli smo namreč z našo hčero po takih potovanjih tudi razprave. »Se spomniš, tam tudi niso tako delali z …«
Ljudje okrog mene in narava s svojo mogočnostjo me polnijo z energijo
Kaj pa tisti trenutki, ki niso tako pozitivni, če se zdaj navežemo na vaš opis, pozitivnost. Včasih se svet zazdi siv, prenaporen ali pač samo nenavdihujoč … Kako napolnite svoje zaloge energije?
Če sem povsem iskrena, včasih ni samo trenutek tak, siv. V prvi vrsti bi rekla, da pomaga energija ljudi, ki so ti blizu. Potem se povežeš, se razumeš in energijo dobiš nazaj in ti je lažje. S sodelavko v našem oddelku sva se res odlično povezali na vseh nivojih, tako zasebnih kot poslovnih in je zagotovo lažje. To je ena točka, zaradi katere vsak dan prideš lažje v službo, ker veš, da imaš nekoga, ki te lahko ‘dvigne’.
Potem so pa to tisti mali trenutki, ko se popoldne odpraviš kam, pa te nekaj razveseli z neko spontanostjo. Zadnje čase še opažam, da me kakšen odmik v naravo res sprosti, npr. turno smučanje pozimi; ko greš v naravo in te to spomni, kako smo v primerjavi z naravo majhni. Da moramo spoštovati vse okrog sebe, da smo majceni in pravzaprav nepomembni. Po drugi strani pa me narava sprosti in napolni z energijo. In pa, seveda, potovanja. To pa se mi sploh zdi, da mi da energijo, ko se potopiš v tisti svet, kjer pol ne razumeš, kaj ti govorijo, včasih niti točno kje si, a je neka taka energija … to so stvari, ki obarvajo moj svet.
Trendi: Digitalizacija ali (in?) korak nazaj glede tehnologije
Sva že na točki, ko opisujeva vizijo za naprej; tako vašo osebno, kot poslovno v Lumarju. Nekaj o ESG ste že povedali, a zagotovo so še kakšni drugi načrti.
Lumar Primus iEDITION prva certificirana aktivna hiša v Sloveniji
Če začneva z Lumarjem, imamo na področju trajnosti in ESG dve močni paraleli. Ena je izdelek, drugo poslovanje. Seveda sta povezana, a obstaja med njima tudi razlika. Mi več in bolj govorimo o izdelku, ker naša trajnost izhaja iz izdelka, saj gradimo trajnostne hiše; to je ena zadeva. Druga pa izhaja že iz same besede, saj naša hiša stoji tam vsaj 50, 70 let! Sledimo torej svoji viziji. Ker pa obstajamo na trgu, moramo slediti tudi trendom. In trendi gredo v smeri zmanjševanja okoljskega odtisa. Tudi pri nas delamo LCA analizo (op. analiza življenjskega cikla izdelka) naših konstrukcijskih sistemov, da bomo lažje ovrednotili okoljske vplive.
Trend na nivoju hiše bo torej šel v dve smeri: digitalizacija (sončne elektrarne pametne hiše, pametne inštalacije, kako bomo vse povezovali), po drugi strani pa bomo najverjetneje šli korak nazaj glede tehnologije. Vprašanje je, kako bomo vse to obvladovali v luči pričakovane energetske krize.
Vedno bolj pomembno bo, kakšen vpliv imajo objekti na okolje. Tudi to, kako lahko materiale ponovno uporabljamo ali pa vgrajujemo že uporabljene materiale (takšne, ki imajo že svojo sekundarno vrednost). Potem je seveda tudi pomembno, kakšni bodo bivanjski trendi in arhitekturo kot tako. Vmes so bile zelo aktualne male bivalne enote, a bomo gradili takšna naselja … to je pa težko opredeliti, saj na to vpliva veliko dejavnikov in je napovedovanje nehvaležno.
Po drugi strani namreč tudi govorijo, če ne želimo več degradirati okolja, da kaj več ne moremo graditi …
Vizija podjetja je jasna: mi bomo vzeli ESG povsem »zares«
Saj druge možnosti skorajda ni, kot podreti stari in zgraditi nekaj novega trajnostnega. Zanimivo bo opazovati demografske trende, vedno manj mladih, staranje prebivalstva, število prebivalstva v Sloveniji praktično ne narašča (razen s priselitvami) … in bo prihodnjih deset let kar izzivnih! No, dajva se vrniti sedaj še na tisto drugo paralelo, na nivo podjetja.
Že zdaj je to družinsko podjetje, lastnik ima svojo vizijo glede trajnosti in deli te vrednote. V teh letih smo priključili tudi iQwood, elementi, ki so narejeni izključno iz lesa. Tako da bomo zagotovo šli v smeri ESG povsem resno. Skozi leta se bo začelo na trgu tudi razločevati – tisti, ki se bodo podali na pot trajnosti (pa ne mislim po teh stotih kazalnikih), ampak res iskreno, bodo na trgu kot takšni tudi prepoznani.
Osebno se mi zdi uspeh to, da smo z zgodbo trajnosti, ki smo jo razvijali, postali prepoznavni tudi v splošni javnosti, v okolici.
Kaj je biti vedno boljša verzija sebe?
Kaj pa vi osebno, kam vas pelje?
Na široko bi rekla – moj cilj je biti vedno boljša verzija sebe.
In kaj je tista ena stvar, ki jo boste letos naredili, da boste šli v smeri – biti vedno boljša verzija sebe.
Boljša verzija sebe si na način, ne bom rekla, da si bolj pozitiven, ampak to, da zmanjšuješ obdobja svojih sivih con. Pa predvsem doma, da znamo to znanje prenesti na otroke, ker otroci so naš odsev. Če otroci zrasejo v dobre mladostnike in dobre odrasle, potem … no, zame je to sedaj izziv na osebnostnem področju, ker hčera prihaja v obdobje pubertete. Tukaj pa bo sedaj na preizkušnji tudi moja potrpežljivost.
(Bivšim) aktivnim športnikom je lahko včasih kar težko, če niso otroci tudi aktivni športniki. Zna biti kar zabaven izziv (smeh).
Ja, imam eno hčero in res je to tako, kot ste rekli. Izhajam iz ful športa, hčera pa ne tako in se moram kdaj kar opomniti, da je tudi tak način delovanja ok (smeh). Tu se potem učimo sprejemati drugačne od sebe in to, da se ne zgodi vedno tako, kot imaš ti v glavi, ker ima še kdo drug kakšno svojo, drugačno, vizijo.
Skozi trajnost se ponovno učimo sočutja
Trajnost je empatija do vsega, kar živi
In za zaključek še tole: kaj je vprašanje in/ali problem, o katerem vas nihče ni nikoli vprašal pa si želite, da bi o njem lahko podala mnenje oziroma rešitev? Kakšno filozofsko vprašanje, pogled na svet, kar opažate v družbi, morda.
Morda ne toliko vprašanje, kot bolj moje opažanje … ravno ta trajnost, o kateri sva prej govorili, pa jo zdaj vsi postavljamo na prestol in se učimo in ne vem kaj …po mojem mnenju je trajnost v osnovi predvsem empatija, pa sočutje, pa spoštovanje vsega okrog nas. Ljudi, okolja, živali, vseh živih bitij. Se mi zdi, da smo se v tem potrošniškem svetu odpeljali v nek drug film in smo pozabili čiste osnove. Zdaj se pa moramo skozi koncept trajnosti spet učiti tega, kar bi moralo biti vsakemu samo po sebi umevno. Ravno to, da se o trajnosti govori kot o nečem, kar smo na novo odkrili in bomo s tem rešili svet… v bistvu pa je to nekaj, kar bi morali imeti vsi ves čas v sebi.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: osebni arhiv sogovornice in Lumar IG d. o. o.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.