Koliko od zadev, ki nas motijo, se trudimo spremeniti na bolje?
Se moramo samo navaditi na to, da v nekaterih delih sveta ne moreš več iz zaprtih prostorov brez zaščitne maske? Ali da v nekaterih delih oceana pač ni več rib, koralnih grebenov in sploh življenja? Da države tekmujejo med seboj za ekonomsko prevlado, družba pa še vedno ni povsem pismena, nahranjena in povezana? (iz serije prispevkov POET za Planet)
V zadnje pol stoletja smo prišli do čudovitih in predvsem vsesplošno dostopnih izumov, izboljšav in globalnega dviga kakovosti življenja človeka – številna zdravila, uporaba interneta, električne naprave in stroji za poenostavljanje dela. Pa razvoj umetne inteligence, spekter priložnosti v genskem inženiringu, … Ne poznamo meja. Toda zakaj se je tako težko sprijazniti z dejstvom, da SMO omejeni? Vpeti smo v tenkočutno naravno ravnovesje in površino 510.000.000 kvadratnih kilometrov. Pa gremo v višino, kajne? Ali globino! Prav, lahko – ampak na neki točki, bomo tudi tukaj prišli do konca. Mislim, res želimo priti do konca?
V upoštevanju zdrave kmečke pameti ali kdo bi živel v gozdu …
Koncept trajnostnega razvoja ima na videz precej preprosto vizijo. Ustaviti človeško divjanje po Zemlji, pozdraviti vsaj del negativnih posledic, ki jih puščamo za seboj in poenotiti kakovost življenja vseh prebivalcev. Že zavoljo udobja in pravic prihodnjih generacij za nami, moramo ravnati odgovorneje. Vas zanima, katere države in mesta najbolj izstopajo po trajnostnih praksah in viziji?
Zagotovo ste najprej pomislili na Skandinavijo. A kot najbolj velikopotezen odgovor na okoljske spremembe je v svetovnem merilu ponudila Kitajska s tako imenovanim Gozdnim mestom. Le-to naj bi bilo samozadostno za okoli 30.000 prebivalcev, postavljeno na obnovljivih virih energije in polno zelenja. Rastlin v mestu je v protiutež ljudem predvidenih okoli milijon. Uporabljene bodo v različnih nalogah, kot so nižanje temperature zraka, za zvočne pregrade, izboljševanje kakovosti zraka, višanje stopnje biotske pestrosti v regiji. Idejni vodja projekta, Stefano Boeri, prestavlja meje urbanega načrtovanja. Kitajska, kot država pobudnica ima več kot 160 mest s preko milijon prebivalcev. Posledično se sooča tudi z zdravstvenimi težavami ljudi zaradi pojavljanja smoga. S postavitvijo Gozdnega mesta želi zagnati pilotni projekt mini zelenih oziroma trajnostnih mestec. Tako bi radi poskusili uravnotežiti trenutne negativne vplive svojih (pre)velikih mest.
Panoramski potep po okoljsko odgovornih mestih
Vendar pa opisano ne predstavlja globalne optimalne rešitve, saj imamo nepregledno število že obstoječih mest. Kako jih preurediti v bolj učinkovita in prijazna za življenje? Pojem oziroma vloga mest je trenutno namreč dvorezen meč. Kot skoncentrirana območja poselitve, gospodarske dejavnosti in spremenjenega naravnega okolja, so ključni potrošnik in onesnaževalec. Obenem pa nosijo tudi največji potencial za vpeljevanje pozitivnih sprememb s širokim vplivom na okolje. Po nekaterih ocenah bo do leta 2030 v mestih živelo že 5 milijard svetovne populacije. Zato je tukaj še seznam najbolj atraktivnih mest, ki že živijo trajnost. V svoj obstoj in delovanje so uspešno vpeljala koncepte okolju prijaznih urbanih območij glede na lego ter zmožnosti. Namen: ustvariti vključujoče, varne, odporne in trajnostne skupnosti širom sveta.
Ne preseneča, da so v samem vrhu že več kot nekaj let prisotne severnoevropske prestolnice:
- norveški Oslo – z nazivom zelena prestolnica Evrope 2019,
- finski Helsinki – imenovani tudi prestolnica narave,
- danski Kopenhagen – z željo postati prvo ogljično nevtralno mesto do 2025,
- švedski Stockholm – v 2010 kot prvo nagrajeno mesto s strani Evropske komisije za zeleno prestolnico,
- islandski Reykjavik – kot dokaz za uspešen odmik od fosilnih goriv zaradi geotermalne energije,
- nizozemski Amsterdam – kolesarska pravljica ter
- britanski London, kot precej uspešen povratnik med zelena mesta po pionirski vlogi v industrijski revoluciji v 18. stoletju.
Veliki premiki tudi na drugih koncih sveta
Nadalje; kanadski Vancouver se med drugim ponaša z izjemnim posluhom za lokalno samooskrbo preko urbanega kmetijstva. San Francisco izstopa s široko ponudbo veganskih restavracij ter kot vodilno ameriško mesto v prepovedi plastenk vode za enkratno uporabo. Potem je tukaj še brazilski Curitiba, ki razoroži z zgodbo o pomanjkanju financ za sortirnico. Slednjo so uspešno nadomestili z neke vrste blagovno menjavo recikliranih odpadkov v zameno za hrano, šolske potrebščine, avtobusne karte.
Dotaknimo se še azijskega kontinenta. Tam na področju uporabe trajnostnih materialov pri gradnji in postavljanju zelenih streh izstopa Singapur. Panoramski sprehod po celinah zaključujemo v afriškem Cape Town-u, ki uspešno prehaja na obnovljive vire energije v svojih gospodinjstvih. Za konec navdihuje še avstralski Sydney, kjer uspešno naslavljajo predvsem družbene izzive življenja v mestu.
Na vrsti je urbana regeneracija mojega mesta
In če se še niste povsem odločili, katero mesto uvrstiti na svoj seznam pohajkovanj … Dovolite, da Vam predstavim še Maribor. Moje mesto. Takšno, ki se nahaja ravno na prehodu v trajnejše zastavljeno mesto. Nekoč pomembno gospodarsko središče, dandanes na prvi pogled deluje rahlo melanholično zaspano. Čeprav nosi naziv prestolnice Štajerske, ni tako aktivno mesto, kot bi lahko bilo. Zato postavljam pod žaromet njegove neutrudno žive poskuse prebujanja trajnostne zavesti za višjo kakovosti življenja. Kar je najboljše, za to si prizadevajo tako posamezniki, številna društva, kot tudi partnerska podjetja in javna uprava.
Urbana regeneracija mesta Maribor sloni na pozitivni viziji, dobro začrtanih ciljih in izvedbi konkretnih projektov. Vem, da Maribor to transformacijo še kako potrebuje. Potrebno je poustvariti temelje mesta, ki se bo odslej bolj prožno odzivalo na okoljske spremembe, osvežiti prostor za priložnosti mladih. Dodati še več medgeneracijskega sodelovanja in z inovativnimi pristopi zagotoviti vsesplošno povezanost skupnosti. Dobrodošla vpeljava participatornega proračuna zdaj spodbuja realizacijo dobrih idej z investicijami. Eden izmed tako uspešnih projektov se je lani izkazal COM’ON Maribor pod okriljem MKC Maribor. Z njihovo pomočjo smo mladi vzpostavili nekaj trajnostnih kotičkov ter izvedli kulturne delavnice, izobraževanja in še kaj.
Zakaj bi bila sosedova trava bolj zelena?
Ste vedeli, da je Maribor tudi prvo slovensko mesto s strategijo za krožni prehod gospodarstva? Ali da imamo na voljo veliko brezplačnih pitnikov vode po celotnem mestu, tudi za živali – nam samoumevna dobrina, ki pa je v primerjavi z veliko svetovnih mest pravo razkošje? Podobno velja tudi za dostopnost svežega sadja in lokalno pridelane zelenjave, ki ju ponujajo tržnice. Posredno pa tudi možnosti urbanega vrtičkarstva za bolj aktivno in osveščeno udejstvovanje. V ta namen je na tako imenovani mali tržnici zaživela tudi prva trgovinica brez embalaže, Zelena japka. Mestne odpadke pa projekt Urbana zemljina za hrano uporablja za vir proizvodnje kakovostne prsti in tako niža ogljični odtis.
Da, vse zgoraj omenjeno so nekako relativne novosti in dosežki v našem mestu. Vsekakor pa velja omeniti človeka, ki je s svojo prepričljivo filozofijo poznan vsakemu domačinu – gospod Franc Jesenek. Mož, ki dokazuje, kolikšen vpliv, neomajnost in celo kontroverznost lahko premore ena sama oseba – če besede podkrepi z dejanji. Že dve desetletji kot prostovoljni okoljevarstvenik aktivno skrbi za pobiranje smeti po Mariboru in okolici. Ironično, za svoje početje pri čiščenju gozdov si je prislužil že kar nekaj kazni. Kljub vsemu v dobro narave in nas še vedno ostaja zvest svoji misiji za ohranjanje čistega okolja. Pa ne le za Maribor!
Naše vloge niso majhne
Kako se pravzaprav lahko ocenjuje kakovost bivanja v mestu, če zanemarimo njegovo gospodarsko razvitost? Si upamo razviti oziroma uporabiti indekse, ki izkazujejo kakovost, počutje, srečo prebivalcev mest? Koliko bogata je država glede na zadovoljstvo ljudi v njej, če odmislimo denar? Pomislimo pri sebi: Kakšno se vam zdi vaše mesto? Si še znamo vzeti čas za uživanje ob sladoledu med sprehodom po domačih ulicah? Ali se ustavimo in pomagamo starejši gospe pobrati raztresena živila? Sodelujemo na lokalnih dogodkih?
Saj ne ostajamo ujeti v kletko ozkoglednosti, rutine in slabe volje, kajne?
Veste, tista neslana šala – “Nič ne moremo storiti proti velikim korporacijam in zlobnim ljudem?” Potreben je en, ki mu sledita dva. In potem nastane množica. Zato premaknimo ljudi.
Kajti ne opeke, mi smo osnovni gradniki mesta.
P.S. priporočam v branje: Strategija razvoja Maribora 2030
Nature Is Speaking – Reese Witherspoon is Home | Conservation International (CI): https://www.youtube.com/watch?v=mkjwxmcdb0E
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: arhiv Večer in freepik https://www.freepik.com/free-photo/woman-hand-touching-grass-field_1088211.htm
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.