vodi.me

Utopija, ne-kraj, ki Navdihuje

Avtor: Rok Kralj 10. januarja, 2023

Zamislite si svojega prednika, na primer iz 17. stoletja. Si lahko zamislite, kaj bi se mu zgodilo, če bi razmišljal o demokraciji, o enakopravnosti spolov, o odpravi suženjstva ali tlake, o svobodi govora in veroizpovedi? Skoraj gotovo ga ne bi samo razglasili za sanjača in utopista, ampak bi ga verjetno vrgli v ječo ali celo poslali na vislice. Pa vendar so bili v zgodovini vselej sanjači, ki so si zamišljali za tisti čas ne-verjetne utopije. Danes živimo v njihovih utopijah. Torej, zakaj si ne zamislimo svojih? Morda bodo naši otroci živeli v njih.  

Sanje, utopija – pot v prihodnost

»Za kreiranje prihodnosti ni nič boljšega kot sanje. Danes utopija, jutri meso in kri.« (Victor Hugo)

Utopija je danes na slabem glasu. Beseda danes pomeni nerealno, nedosegljivo, idealizirano, popolno podobo neke družbe. Nič drugače ni s sanjami o prihodnosti. Zato utopistom pravimo sanjači. Vendar ljudje vselej sanjamo. Še zlasti kot otroci in mladostniki. Sanjamo o idealnem partnerju, o sanjski službi, o družbenem uspehu, o čudovitih potovanjih, pustolovščinah, velikih odkritjih. Potem se vselej pojavijo resni ljudje (starši in drugi sorodniki, vzgojitelji, učitelji itd.) in nas postavijo na realna tla: sanje so sicer OK, ampak svet je pač takšen, kot je, in tu ni kaj dosti pomagati. In odrastemo v resne ljudi in recikliramo to zgodbo. Pozabimo sanjati, pozabimo na utopije.

Podobno je na širši, družbeni ravni. Lahko sanjamo o boljšem in pravičnejšem svetu, o svetu brez vojn, kjer ni revščine in kjer narava cveti. Potem nastopijo resni ljudje (politiki, ekonomisti, raznorazni strokovnjaki) in pravijo, da so to sanje, da je to utopija. Raje nam slikajo mračen svet – preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Resni ljudje snemajo mračne filme o prihodnosti, novinarji obožujejo najbolj mračne dogodke in jih še potemnijo. Mesto utopije prevzame njeno nasprotje – distopija. Besede in podobe pa imajo samouresničujoč potencial oziroma lahko »meso postanejo«. V dobrem ali slabem smislu.

Utopija, eutopija …

»Stvari ne bodo popolne, dokler ljudje ne bodo popolni – kar pa se še ne bo zgodilo kmalu!« (Thomas More, Utopija)

Besedo utopija je leta 1516 iz stare grščine skoval sir Thomas More za svoje latinsko besedilo Utopija. Utopija dobesedno pomeni »ne kraj«, iz grščine: οὐ (»ne«) in τόπος (»kraj«). Čeprav je avtor predvsem želel opisati (še) neobstoječo družbo oziroma družbo, ki je bistveno drugačna od sedanje oziroma takratne, se je besede utopija kasneje prijel pomen idealizirane in neuresničljive družbe.

Na to je opozoril že sam avtor Utopije, ki je izpostavil podobnost z besedo eutopija, ki pomeni »dober kraj«, iz grščine: εὖ (»dobro« ali »vodnjak«) in τόπος (»kraj«). Izgovorjava besed eutopia in utopia v angleščini sta praktično enaki, kar je morda povzročilo spremembo pomena. Nasprotno pa distopija, izraz, skovan dve stoletji kasneje, pomeni »slabo mesto«, slab kraj.

… in distopija

»Prav tako ni mogoče razumeti, zakaj bi morala popolnoma neuporabna snov, kot je zlato, danes, po vsem svetu, veljati za veliko pomembnejšo od človeških bitij, ki so ji dali takšno vrednost, kot jo ima, zgolj zaradi lastnega udobja.«

»Nič ni bolj neslavnega kot slava, ki je pridobljena z vojno.« (Thomas More, Utopija)

Distopija je izjemno priljubljenost pridobila z Orwellovo knjigo 1984, ki je sprožila celo poplavo knjig in filmov, ki slikajo mračno, distopično prihodnost človeštva. Poglejte si danes filme o prihodnosti oziroma tako imenovano znanstveno fantastiko: nič lepega, dobrega, pozitivnega; sama temačnost, vojne, prevlada robotov, degeneriran svet, pošasti iz vesolja… Čista distopija.

Morda pa nam sodobna potrošniška družba namerno slika mračno distopično družbo prihodnosti, da v nas zatre kakršno koli željo po boljšem svetu. Tukaj imate celo goro izdelkov in storitev! To je to. Realni svet. Uživajte (dokler lahko). Še več, danes se zdi, da sploh nimamo vizije in ciljev. Edini konkretni cilj današnje družbe je očitno gospodarska rast, ki je po svoji naravi čista distopija. Uničenje. Zlato pred človeškimi bitji.

Utopija – vizija boljše družbe

»Zemljevid sveta, ki ne vključuje Utopije, ni vreden niti pogleda, saj izpušča edino državo, proti kateri človeštvo vselej pluje. In ko človeštvo tam pristane, se ozre navzven, zagleda boljšo državo in odjadra proti njej. Napredek je uresničitev Utopij.« (Oscar Wilde)

Utopija je torej ideja, predstava, zamisel o družbi, ki je boljša od sedanje. Utopija ni statična, idealizirana podoba neke družbe, kjer živijo idealni ljudje. Prav tako ni končni cilj, kjer bo za vselej lepo; kot nekakšna nebesa. Utopijo lahko razumemo kot proces spreminjanja družbe v nekaj boljšega. Kajti če nimamo zamisli, podobe o takšni družbi, se težko gibljemo naprej.

Danes se zdi, kot da smo v krču. Pomikamo se iz krize v krizo – okoljska, ekonomska, finančna, migrantska, družbena – in ves čas jih zgolj rešujemo. Ne pljujemo naprej, temveč zgolj mrzlično krpamo staro, potapljajočo se barko oziroma neustrezne družbene in ekonomske strukture.

Imagine, Zamislite si

»Morda me imaš za sanjača,
vendar nisem edini.
Upam, da se nam nekoč pridružiš
in svet bo eno.« (John Lennon, Imagine)

John Lennon nas v svoji znameniti pesmi Imagine, iz leta 1971, spodbuja, naj si zamislimo, da »ni držav, … ničesar, za kar bi ubijali, ali umirali«. Sprašuje nas, če si lahko zamislimo, da »ni lastnine«; svet »brez pohlepa in lakote, bratstvo med ljudmi; zamisli si, vsi ljudje, delijo si ves svet, … vsi živijo v miru … in svet bo eno.«

Čista utopija, bi lahko rekli. Še en sanjač. Glasbenik, vandrovec, ne-resen človek. To pač ne gre. Takšen svet ni mogoč. Tudi Thomas More je bil že davnega 1516 v Utopiji pravi Lennon tistega časa: »Nihče nima ničesar v lasti, a so vsi bogati – kajti kaj je lahko večje bogastvo od veselja, duševnega miru in osvobojenosti od tesnobe?«

Danes smo kot družba precej tesnobni in nesrečni. Bojimo se drug drugega, se sovražimo in uničujemo – ljudi, druga bitja in okolje. Seveda ne moremo družbe čez noč obrniti na glavo, a si vendarle lahko postavimo cilje za boljši svet. Poglejmo samo Evropo. V prvi polovici prejšnjega stoletja je Evropa sprožila dve najstrašnejši vojni v zgodovini človeštva. Sovraštvo je kot megla leglo na celino; megla, ki bi jo lahko rezali.

Današnja Evropska unija se iz tedanje perspektive zdi prava Utopija. Ja, z veliko začetnico. Evropejci prehajamo meje držav, skorajda ne da bi vedeli kdaj; denar je enak v številnih evropskih državah. Projekt Erasmus je prav tako primer, kako predvsem mladi potujejo med državami, se spoznavajo, skupaj učijo itd., s čimer se krepi občutek bratstva in ničesar več ni, »za kar bi ubijali ali umirali«. Na globalni ravni imamo Internet, ki je lastnina vseh in hkrati nikogar. Znanje, glasba, članki, novice so na voljo vsem. Ne vse, a veliko. Utopija? Ne, Realnost.

Navdihni.me

»Prijaznost in dobrohotnost združujeta ljudi učinkoviteje in z večjo močjo kot kakršne koli pogodbe, saj s tem povezanost človeških src postane močnejša od vezi in obveznosti besed.« (Thomas More, Utopija)

Potrebujemo torej utopijo – predstavo, idejo, zamisel o drugačni družbi, ki je boljša od sedanje (eutopija). Ta zamisel ni ideal ali končni cilj, temveč navdih, ki nas spodbuja k spremembam, ki jih lahko udejanimo. Nenazadnje ravno portal in revija Navdihni.me delujeta v tej smeri. Navdih za boljšo družbo.

Ljudje smo popotniki ali, če parafraziramo Oscarja Wilda, pomorščaki življenja. Plujemo v prostoru in času. Morje nas lahko premetava in stokamo nad kruto Usodo. Lahko pa plujemo proti čudovitim obalam Utopije, ki jih vidimo v daljavah. Ko jih dosežemo, to ni naš končni cilj. Plujemo naprej, kajti utopija je »ne kraj«, kot jo je poimenoval Thomas More.

Potrebujemo utopijo, zamisel o boljši družbi, in ljudi, ki nas navdihujejo na poti v prihodnost. Utopija ni končni cilj, je pot, razvoj, učenje, rast. Torej, si lahko zamislite boljši svet? Svet, kjer ljudje živijo v miru in blaginji, kjer si delijo znanje in dobrine, kjer živijo svobodno in svobodno potujejo. Lahko. Potem pa ga pač ustvarimo!

Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.

Če iščete svojo pot, nas kontaktirajte in z veseljem vam pomagamo.

Fotografije: osebni arhiv avtorja