Majorka Nina Raduha: Življenje je treba živeti

Majorka Nina Raduha: Življenje je treba živeti

Majorka Nina Raduha: Življenje je treba živeti

avtor 4. januarja, 2019

Kdor hoče nekaj narediti, išče pot, kdor noče, išče izgovor – je moto, ki se ga drži majorka Nina Raduha, energična črnolaska, vitke postave, ki poskuša iz dneva v dan živeti polno življenje. Čeprav ima kot majorka v Slovenski vojski precej zahtevno delo ter veliko družino, je našla čas tudi za doktorske študije. Kako ji to vse uspeva? Skromno pravi, da preprosto poskuša živeti polno življenje.

Kot pove, to ne bi bilo mogoče, če ne bi imela podpore svoje družine. Vseeno, dodaja, se lahko zahvali tudi svoji precej trmasti naravi, ki ji ne dovoli, da jo težava ustavi. Dobro je, da mi ne zmanjka izzivov. Lahko bi rekla težav, na katere gledam kot na izzive, s katerimi se je potrebno soočiti, da sem lahko bogatejša za novo izkušnjo, pametnejša za novo spoznanje in pogumnejša pred novim izzivom, skromno doda Nina.

Kljub temu je za Nino, mamo treh otrok, eden največjih izzivov usklajevanje kariere in družine, zato zelo skrbno načrtuje in sprejme dodatne obveznosti in odsotnosti. Zaradi opravljanja poklica je velikokrat v tujini, v Libanonu je kot prva ženska poveljnica kontingenta v silah UNIFIL preživela sedem mesecev, stran od otrok, moža, družine. Vedno, ko te ni, je to izziv, tudi če se sestanek zavleče in zamudiš predstavo v vrtcu. Ampak ker v naši družini vse delamo na podlagi pogovora, usklajevanja in ob zavedanju, da je ravno družina tista, kamor se boš vedno in znova vračal, je vse lažje in se je vredno še bolj potruditi, pove Nina.

Šport prinaša prave vrednote

Hiša, ki sta jo z možem zgradila nad ljubljansko meglo ter iz katere se vidi Triglav, izžareva kreativnost, energičnost, odprtost. V kleti poleg shrambe, obložene z njenimi domačimi dobrotami, ima Nina celo svojo delavnico. Skozi smeh pravi, da jo je oče naučil še fantovskih opravil, zato je zanjo delo v delavnici nekaj povsem normalnega. Velikokrat se je lotila del, vezanih na dokončanje hiše. V kleti se nahaja posebna soba, kjer so shranjeni tematski kostumi in maske, ki jih za karnevale kreira za celo družino. Svojih otrok, z možem imata dve hčerki in sina, kot pravi, vseeno ne vzgaja v vojaški disciplini. S partnerjem skušava vzgajati s postavljanjem jasnih meja, z učenjem prevzemanja odgovornosti in ustreznih posledic za svoja dejanja, s pogovorom in jasnimi zahtevami, od katerih ne odstopava, poudari Nina. Vseeno opazimo, da v hiši ni televizorja, zato pa se nahaja v kleti hiše velika soba s plezalno steno, ki jo je postavila kar sama.

Meni, da je šport za vzgojo zelo pomemben, saj prinaša prave vrednote. Ravno zato se na steni  v sinovi sobi nahaja tudi pet fotografij sina, ki se ukvarja s hokejem, vsaka izmed njih ponazarja neko vrednost. Na eni drsa s pakom, na drugi se bori za pak na buliju, na tretji se veseli gola s soigralcem, na četrti drži pokal in na peti je ekipa. S temi fotografijami sva mu z možem želela na enostaven način, preko njegove zgodbe, povedati, kaj so vrednote in kako je potrebno živeti brez bližnjic. Napisi pod slikami so: vztrajnost in borba, trdo delo in uspeh, predanost, prijateljstvo, uspeh in seveda ekipa, poudari Nina.

V vojski v gojzerjih, zasebno v visokih petkah

Medtem ko v vojski nosi uniformo, v figo spete lase in gojzerje, je v civilu rada v visokih petkah in lepo oblečena. Doma ima celo kolekcijo takšnih čevljev. Verjetno je v uniformi vsakdo drugače videti kot v civilu. Jaz sem v obeh rada urejena in lepa. Predvsem za sebe. Moj poklic vpliva na vsak trenutek mojega življenja, pa ne le name, tudi na vse okoli mene. Tudi v petah moja predanost uniformi ni čisto nič manjša, dodaja Nina. Pravi, da se je v vojaškem okolju včasih morala še posebej dokazovati kot ženska. Ta občutek ji je še bolj pomagal obdržati osredotočenost.

V vojski mora imeti ženska popolnoma enako odgovornosti kot moški, dosegati mora enake standarde in pogoje. Dosedanje izkušnje so večinoma pozitivne. Je pa dejstvo, da imam včasih občutek, da moram pokazati več kot moški sodelavec. Da moram stvari narediti 120-odstotno, da gredo skozi, še posebno, ko gre za poveljniške dolžnosti, zaradi katerih sem pravzaprav prišla v organizacijo, izpostavi Nina. V svoji karieri je med drugimi štabnimi dolžnostmi poveljevala vodu in četi ter uspešno in varno pripeljala svoj kontingent z misije na jugu Libanona nazaj v domovino. Nina upa, da bo nekoč lahko poveljevala tudi kakšni večji enoti Slovenske vojske.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o.

 


Foto: Osebni arhiv majorke Nine Raduha

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.