Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca že od leta 1992, ko je bil izbran na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov. Ob tej priložnosti smo govorili z mag. Danilom Burnačem, direktorjem Mariborskega vodovoda, ki v mesecu marcu, posvečenem vodam, izvaja vrsto aktivnosti. Zase sicer pravi, da je hiperaktivec, ki se zna izjemno dobro organizirati, da pa si želi za Slovenijo in svoj mikrokozmos – Maribor – da bi znali večkrat pohvaliti, dobra dela in dobra dejanja. Čeprav majhni, dosegamo izjemne rezultate, in »prav je, da smo nanje ponosni,« dodaja. Prepričan je, da se vse spreminja s svetlobno hitrostjo, zato se moramo trajno, dnevno, vseživljenjsko izobraževati.
Na Mariborskem vodovodu lahko živim svojo bit
Kaj te je sploh pritegnilo, da si se lotil izziva v tem podjetju pred desetimi leti?
Če osebno govorim, mi je to pisano na kožo. Sem socialen in okoljski tip ter ves čas vlagam v vseživljenjsko izobraževanje. Tukaj lahko ta družbeno odgovoren socialni čut v celoti živim – delam to, kar sem, kar je moja bit. Tudi okoljski vidik se s tem prekriva. To je ključ današnjega časa – kako bomo poskrbeli za naše zanamce. Po eni strani, da bodo imeli službe, po drugi, da bomo imeli vodo in bomo živeli v zdravem okolju.
Skozi dobro desetletje vračanja v lokalno okolje ljudje razumejo, da jim ne pošiljamo samo položnic. Del družbene odgovornosti, kot jo razumemo v našem podjetju, je, da v svoje poslovne procese vključujemo dobavitelje iz lokalnega okolja. Marsikdo iz tega okolja si služi kruh z opravljanjem storitev za našo družbo. Pomagamo z družbeno odgovornim vedenjem, tudi skozi donacije in sponzostva, pomagamo pri izvedbi vrste prireditev. Takih podjetij ni veliko.
Ni nujno, da si v zasebni lasti, da si učinkovit
Ena takšnih anekdot je iz dogodka, kjer sva bila kot sogovorca prisotna dr. Peter Kraljič, McKinsey svetovalna hiša, in jaz. Na koncu tega pogovora je dejal, da je Mariborski vodovod in Burnač kot njegov direktor, tipični primer, da ni važno, če je lastnina javna ali zasebna, da bi bila učinkovita (smeh) Tudi to, da javni sektor ni učinkovit, ne drži. Javni sektor je celo velikokrat bistveno bolj trajnostno usmerjen kot zasebni.
Danilo kot predavatelj o družbeni odgovornosti na IRDO izobraževanju. 2019
Seveda pa to ni samo moja zasluga. Je tudi moja, ampak brez sodelavk in sodelavcev ne bi zmogel udejaniti te vizije. Sodelavce_ke ves čas vodim, sem jim vzgled, jih ozaveščam, motiviram in usposabljam. Pred desetimi leti, ko sem prišel v to podjetje, so me presenečeno gledali, kaj mislim s to družbeno odgovornostjo. Sedaj pa je to del DNK naše družbe in naše poslovne kulture. Za to je potreben čas in velikokrat ni enostavno.
Danes so vsi ponosni in zadovoljni, da delajo v Mariborskem vodovodu, ki je družbeno odgovoren in poslovno odličen. Pripadnost kolektivu je takšna, da ni fluktuacije, da si ljudje ne želijo iti delat drugam. Ljudje so lojalni. Ni vse v plači in denarju, veliko je v primernih medsebojnih odnosih. Če dam samo primer: pri nas vlagamo v izobraževanje 230 evrov na zaposlenega, v Sloveniji je povprečje 78 evrov, na posamezno gospodarsko družbo. Trikratnik torej. Poveča se pripadnost, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih. Zgradi se prava kultura. Pa to je le eden od primerov.
Discipliniran športno-zgodovinski navdušenec
Kdo je Danilo izven podjetja?
Na tekmi v Stožicah je bilo srce za Slovenijo. 2019.
Povsod me je polno, sem hiperaktiven. Vključen sem v veliko aktivnosti. Že tretji mandat sem član skupščine GZS, tri mandate sem bil podpredsednik Komunalne zbornice Slovenije, član upravnega odbora ŠGZ, član Združenja nadzornikov, Združenja Manager … Skozi mreženja mrež, dobim veliko pomembnih poslovnih, strokovnih, znanstvenih informacij. Sem tudi avtor čez 100 prispevkov, vpisanih v Cobiss. Zelo rad tudi predavam in sem vesel, da me prepoznavajo kot dobrega govorca, ki ga redno vabijo na različne poslovne dogodke.
Zasebno pa sem angažiran tudi športno, seveda. Sem v organih Olimpijskega komiteja, NZS … napisal sem knjigo, kot bi jo naj vsak_a Slovenec_ka.
Je pa nekaj, po čemer se ljudje ločimo – po disciplini. Dandanes smo vsi približno enako izobraženi, vsi smo enako pametni … in imamo 24 ur na razpolago vsak dan. Dejansko se ločimo samo po redu – tisti, ki imamo večji red, smo praviloma bolj uspešni. Ker si popredalčkamo, organiziramo, uredimo – pomembno je torej, kako znamo zmenedžerirati sebe. Ni se pa tega tako lahko naučiti, niti ni enostavno, da to postane del poslovne kulture voditelja družbe.
Vzgoja je vplivala na mojo osebnost
Kaj ti je v življenju najbolj pomembno in kaj je tvoj navdih?
Danilo z družino. 2020.
Definitivno mi v življenju nič ni bilo podarjeno. Moji starši so bili zaposleni v mestnem gospodarstvu, mama v MTT, ata pa v TAM. Sem iz delavske družine. Do tega, kar sem danes, me je pripeljalo lastno delo, lastno, trajno vseživljensko izobraževanje. Bil sem bistveno bolj angažiran kot večina mojih sovrstnikov. Imel sem kar strogo vzgojo. Ko si najstnik, se ti to zdi omrebemenjejoče, ko pa si star 50 let, pa rečeš – hvala, starši. Vzgoja je zelo vplivala na izoblikovanje moje osebnosti.
Za primer lahko vzameva, koliko je danes ločenih družin. Zaradi vseh teh družbenih omrežij na spletu ljudje praktično ne znajo več osebno komunicirati. Danes, ko pride do problema, ljudje skorajda nimajo več sposobnosti ali načina, kako skupaj normalno iti skupaj prek tega izziva. Komunikacija je torej pomembna tudi v zasebnem življenju, ne le v službi.
Če imaš doma slabo komunikacijo, jo imaš praviloma tudi v službi. Ne moreš blefirati – morda teden, mesec, na dolgi rok pa zagotovo ne. Bežanje pred nečim ne prinese rezultatov. Pri sebi sem še ugotovil, da brez fizične kondicije ni psihične kondicije. Pomembno je, da prenašaš napore – če nisi fizično pripravljen, se lahko psihično zlomiš.
Zaradi butičnosti lažje uvajamo spremembe
Dnevi, pomembni za našo ozaveščenost v odnosu do okolja, si sledijo točno na 22. dan v marcu (svetovni dan voda), aprilu (svetovni dan Zemlje) in maju (svetovni dan čebel). Slovenci smo na marsikaterem področju prvi ali pa med prvimi.
Res je, letos mineva 100 let, odkar so člani prirodoslovnega društva dali takratni slovenski banski vladi predlog, da naj izvajamo aktivnosti za varovanje narave. Prav tako obeležujemo svetovni dan čebel na predlog Slovenije. Res smo lahko ponosni, saj imamo pri trajnostnem razvoju bogato zgodovino in so bili naši predniki že pred 100 leti vizionarji. Slovenci smo v vrsti dejavnosti unikatni, specifični, prav zato, ker smo tako majhni. Imamo posameznike, ki so vrhunski na svojem področju mednarodno gledano.
Zakaj je temu tako? Težje je prepričati 380 milijonov ljudi v ZDA, ali 60 milijonov ljudi v Italiji, da začnejo uvajati spremembe v svoja dejanja, ki vplivajo na okolje. Drži, je sicer več ljudi, več NVO in več okoljskih aktivistov, vendar je skozi te množice ljudi težje uresničiti spremembe. Lažje jih uvajamo v butični, majhni Sloveniji. Kot recimo to, da je Slovenija med prvimi, ki je vnesla varstvo vode v ustavo. Ali pa, da je bila med prvimi desetimi jeziki, ki je imela prevod Prve in Druge zaveze, prav slovenščina. Ali npr. da smo Slovenci eden od samo 12 narodov, ki ima svojo celotno enciklopedijo naroda.
Pri vsej naši majhnosti imamo izjemne posameznike in to izhaja tudi iz načina vzgoje. Šele v zadnjih desetletjih več ljudi živi v mestih kot na podeželju. Intelektualci, ki so prihajali iz mesta v ruralno okolje, so naravo vedno gledali s posebnim ponosom. Varovali so to našo, slovensko, grudo – pred velikimi narodi, pa tudi pred naravnimi vplivi.
V slovenskem jeziku je 36 priimkov, ki se nanašajo na vodo – Mlakar, Vodnik, Jezernik, Potočnik, Potokar … in to kaže, da je bil skozi zgodovino slovenski človek navezan na vodo. Vsa ljudstva, splošno gledano po vsem svetu, so bila posebej navezana na vodo in ogenj. Mi pa imamo neko še posebno vez z vodo – v dobrem in slabem skozi celotno zgodovino.
Otroci so naši ambasadorji in promotorji
Kako je Mariborski vodovod povezan s svetovnim dnevom voda?
Natečaj Naj fotografija 2020 ob svetovnem dnevu voda
Letos so rdeča nit dneva voda podnebne spremembe. Pri tem je ključno ohranjanje vodnih virov. Podnebne spremembe bodo sprožale podnebne migracije, dobili bomo podnebne begunce. To se danes že dogaja, iz Podsaharske Afrike prihaja vrsta beguncev prav zaradi pomanjkanja pitne vode.
Na srečo je Maribor bogat z vodo. Zato Mariborski vodovod ozavešča vrtce, osnovne šole in druge deležnike o pomembnosti varovanja okolja in voda. Veliko delamo z našimi deležniki. Objavljen imamo npr. natečaj za najboljšo fotografijo na temo sladkih voda, lani so otroci pisali pesmi o pitni vodi … tako zmotiviramo otroke, ki so najboljši promotorji in ambasadorji varovanja voda. Otroci so tisti, ki vplivajo na svoje starše in druge odrasle k spremembam – ker so se to v šoli učili. Otroci te naloge vzamejo zelo resno!
Oblikujmo okoljsko trajnostno družino!
Med 22. 3. in 22. 4. izvedemo veliko čistilno akcijo s kamniškimi vrtcem, šolo, krajevno skupnostjo in lovsko družino na največjem vodnem zajetju v državi. Na razpolago damo rokavice in vse potrebno; naredimo druženje, saj se nas zbere tudi preko 100.
Ena od aktivnosti v tem obdobju je tudi, zasajanje medovitih rastlin. Zavedamo se, da čebele prinašajo življenje. Če flora in favna uspešno sobivata na nekem področju, potem je narava – in s tem voda – varna, zdrava in verjetno tudi trajnostno zaščitena.
Vedno hodimo tudi na osnovne šole, kjer v okviru predmeta biologije predavamo, kakšen vpliv ima voda na naše življenje. Tudi jaz kot direktor imam aktivno vlogo – v marcu bom imel več deset intervjujev. Opozarjamo na načine, na katere se da vodo zavarovati pred vplivi, kako je manj porabiti in apeliramo na uporabo varčnih aparatov in druge ukrepe. Med drugim smo tudi vsem vrtcem, šolam, domovom itd. razdelili nalepke, s katerimi opozarjamo npr. na to, koliko vode porabimo s čisto običajnimi dnevnimi rutinami. Npr. umivanje zob – poraba v minuti čez 13 litrov, če pustimo teči vodo. Na teh majhnih rečeh lahko spreminjamo svojo rutino. Ne rabimo čakati države, pa mesta ali Mariborskega vodovoda, da nam reče, kaj naj delamo in storimo, ampak lahko že sami in iz sebe sprejmemo določene ukrepe za zmanjševanje porabe vode – in oblikujemo okoljsko trajnostno družino!
Boljši od velikih držav in eminentnih mest
Pitniki – Mariborski vodovod
Obstaja evropska direktiva o zmanjševanju plastike, tudi plastenk, za enkratno uporabo. V Mariboru imamo 53 pitnikov, ki smo jih postavili že pred sprejetjem te direktive – voda je pri nas dostopna na javnih mestih, brezplačno. Povprečna poraba na pitnik je približno dober kubik vode. Iz tega bi naredili okrog 100 000 plastenk. To pomeni, da bi 100 000 ljudi odšlo v trgovino, kupilo vodo v plasteniki. Lahko se zgodi, da bi jo vso popili ali pa tudi ne. Dvojni odpadek torej, dvojna neodgovornost. S pitniki pa omogočimo brezplačen dostop do pitne vode in konkretno zmanjšamo škodljive plastične odpadke.
Za Slovenijo, za Maribor, za turizem, za naš bodoči razvoj je to pomembno sporočilo – bogati smo z naravnim virom – čisto, varno, pitno vodo. Pozabljamo, da to v marsikateri drugi državi ni samoumevno! Lahko je torej to naša konkurenčna turistična prednost. Če samo omenim primer Londona, kjer se je župan »hvalil« s postavljenimi 28 pitniki … potem vidimo, kako bogato prednost imamo tudi pred eminentnimi mesti.
Spremembe na boljše so že vidne
Čistilna akcija Vrbanski plato marec 2019
Seveda pa moramo storiti vse, da bomo to stanje ohranili in še izboljšali. Recimo tudi reka Drava je danes bistveno bolj čista, kot je bila pred 40-imi leti. Otroci se takrat v reki sploh niso mogli več kopati. Ribiške družine danes vidijo, da so se vrnile določene vrste rib in rečnih rakov. To pomeni, da smo že veliko naredili, je pa to trajna naloga. Ves čas moramo delati na izobraževanju in osveščanju.
Tudi naša čistilna akcija, ki jo izvajamo že vrsto let na Vrbanskem platoju, kaže, da je manj smeti; predvsem manj nevarnih odpadkov. Pred leti ni bilo nič presenetljivega, najti sode z različnimi olji, stare akumulatorje … Danes na srečo ne več. Stanje okoljskega duha ljudi se je torej spremenilo. A vendarle je to vseživljenjski proces, ozaveščanje je potrebno ves čas in nenehoma.
Milijoni otrok brez dostopa do vode
Kaj so tiste glavne pretresljive informacije, ki šokirajo glede porabe vode?
Teh je kar nekaj; če začneva, se v Sloveniji letno »obrne« 34 milijard kubikov sladke vode. Lani smo je načrpali 161 milijonov kubikov. Približno 78 % vode gre za gospodinjstva, velik del pa je namenjenih gospodarskim tehnološkim procesom.
Eden bolj impozantnih podatkov je, da 8 % vse energije, ki jo človeštvo proizvede, namenimo za črpanje in distribucijo vode. Nobena gospodarska panoga na svetu ne porabi takšne količine energije. Obnovljivi viri energije, kamor sodi tudi voda, bodo ključni za nadaljnji razvoj človeštva in s tem vodooskrbe.
Še bolj pretresljiv je podatek UNICEFa, da je po svetu 625 milijonov otrok, ki v vrtcih, šolah nimajo dostopa do vode. To je za nas v Sloveniji nepojmljivo. A število kaže, da ne gre samo za eno državo, marveč za več – od Afrike, delov Azije, do Južne Amerike. Delati moramo torej na tem, da bomo vodo zavarovali, saj pravijo, da bo to zlato prihodnosti.
Drastične spremembe okolja
V tem trenutku nimamo pomanjkanja vode, imamo dovolj vode zase in za ustekleničenje, toda nihče ne ve, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. Npr.: pretekli teden je bilo na Antarktiki 18,3 stopinj … da se led hitreje topi in led lomi … v Evropi skorajda ni več ledenikov … tega še pred petimi leti ni nihče predvideval! Tudi pri nas so občutne spremembe. Lani februarja in letos februarja imamo v Sloveniji povišano požarno ogroženost. Beležimo pomanjkanje padavin. Sneg npr. letos niti enkrat ni zapadel. Čutimo pomanjkanje dežja, vse to pa vpliva na zmanjševanje nivoja podtalnice.
Po drugi strani lahko trdimo, da imamo v Sloveniji obdobne ekstremne vremenske razmere. Obdobja suše, ki mu sledijo obdobja silovitega dežja. Takrat zapade več sto litrov vode v zelo kratkem času, ki pa steče praktično direktno v kanalizacijo. Nimamo vode za zalivanje, zamakanje, pa tudi ne za podtalnico. Bilanca padavin na letnem nivoju sicer pokaže enako količino, ni pa to enaka kakovost padavin in vsekakor ni enako razporejena skozi celo leto, kot je bilo še pred 40-imi, 30-imi leti!
Uvesti bomo morali ponovno uporabo vode
Kakšna je projekcija za prihodnost v naši državi?
Glede na stabilno število prebivalcev, ni strahu glede vode. V Sloveniji gospodinjstva porabijo samo 2 odstotka vode za kuhanje in pitje, kar 35 do 38 odstotkov vode pa porabimo z WC kotličkom! Ostala poraba gre za pomivalne stroje, pralne stroje in drugo. Žal ni okoljske logike, da skoraj 40 odstotkov čiste, pitne vode porabimo za odplakovanje fekalij.
Razviti bomo torej morali drugačne pristope, kot jih npr. Skandinavci. Švedi tako zahtevajo v novih gradbenih dovoljenjih zbirnik oz. zalogovnik vode – iz pomivalnega in drugih porabnikov vode se naredi zalogovnik, iz tega pa se črpa voda za WC kotličke. Ponovna uporaba torej tudi tukaj! Pa Skandinavci imajo dovolj vode, a so se tega prvi lotili. Tudi mi vedno bolj ponovno uporabljamo deževnico za zalivanje. Ne le zaradi varčevanja, ampak zaradi trajnostnega vidika do okolja.
Ključno bo ohraniti vrednost podtalnice
Ključni problem človeštva bo ohranjanje podtalnice. Država skozi zakonodajo zahteva, da se voda s streh hiš, stanovanj, poslovnih objektov, trgovin itd. spelje v ponikovalnice in ne neposredno v kanalizacijo, kjer ne pride do podtalnice, ampak gre direktno v čistilno napravo. Zakaj? Zato, ker je voda stoletja skozi dež namakala tiste površine, kjer zdaj stoji neka zgradba in stavba to namakanje skozi dež dejansko preprečuje. Ukrep bi naj torej zagotovil, da bo spet tako, kot je bilo – odgovorno do sebe, okolja in zanamcev.
Vedno več pozidamo, asfaltiramo in s tem zmanjšamo površino zemlje, ki je sicer vpila dež in ga skladiščila v podtalnici. Pomanjkanje podtalnice bo torej problem celotnega razvitega, recimo zahodnega, sveta. Sicer se v Mariboru zaenkrat tega ne bojimo, saj imamo na Vrbanskem platoju pol milijona kubikov, dnevno pa jih potrebujemo od 40 000 do 50 000 kubikov. Vendar ne vemo, kaj se bo v prihodnje dogajalo (temperaturne spremembe, ni snega, ledenikov …).
Dajmo se pohvaliti, smo izjemen narod!
Kaj pa navdih?
Bled Water Festival – namenjen ohranitvi vodnega kroga in vodnih inovacij. Mariborski vodovod prejemnik mednarodne nagrade za vodno odgovornost v kategoriji srednjih podjetij v regiji
Takole se mi zdi, da se Slovenci velikokrat ne znamo pohvaliti. Dobro blago se lahko tudi samo hvali, pravijo. In ja, to je pomembno. Če pogledamo bolj južno, se znajo pohvaliti tako individualno pa tudi kot narod. Mi pa imamo občutek, da so drugi boljši, da imajo več znanja … Nekaj je zagotovo v genih, nekaj pa je v tem, da smo mi vedno imeli tujega gospodarja. Vindišarji – Slovenec je delal v vinogradu, boš okopal, porezal in je Slovenec to dobro opravil.
V času Avstroogrske smo bili prav tako podrejeni, a se nismo znali pohvaliti z dosežki – npr. prvi čebelar v Avstroogrski je bil Slovenec Janša; dva rektorja praške univerze sta bila Slovenca, eden celo iz Malečnika (op. a. – prihajam iz Malečnika, zato referenca). Slovenci smo izjemno veliko dosegli, čeprav nismo imeli lastnih gimnazij, univerz … in praviloma smo uspeli na tujem.
Ker smo delavsko kmečkih korenin, ker nismo imeli meščanskega življa, smo še danes navajeni na uravnilovko. To je povzročilo negativno kadrovsko selekcijo, da lahko vsak dela vse. Priznamo ali ne, aristokracija je največkrat tista, ki generira razvoj, ki ima denar in vlaga kapital v razvoj. Pred leti je rektor Univerze v Mariboru rekel: odločiti se bomo morali, ali smo meščani ali vaščani. Pa brez slabega priokusa, pač odločiti se moramo.
V Sloveniji, tudi v Mariboru, je ogromno uspešnih na svojem področju. Mi jim ne damo pravega mesta, zahvale, ampak imamo že spočetka negativen odnos do njih, predvsem tisti, ki v življenju niso ničesar pozitivnega dosegli. Želel bi si, da bi tisto, kar je dobro, pohvalili.
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: arhiv Mariborski vodovod d. d. in osebni arhiv Danila Burnača
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.