Mitologija – kozmologija
Nordijski svet naseljuje mnogo vrst bitij in njihova kraljestva so postavljena okrog središča vesolja, kjer raste kozmično drevo Yggdrasil (drevesna vrsta jesen, njegov les so uporabljali Vikingi za izdelavo ladijskega ogrodja in vesel). Kozmos je postavljen v treh nivojih in sestavljen iz devetih dežel (heimr). Dve deželi sta brez bitij po našem pojmovanju in tako obstaja sedem vrst bitij.
Kozmično drevo Yggdrasil – center nordijskega vesolja in devet dežel (heimr)
Na gornjem, najvišjem nivoju, do katerega je mogoče le s hojo preko mavrice (most Bifrost), so dežele:
- Muspelheim (Múspelsheimr) je svet ognja in lave, torej je to Ognjena dežela.
- Ljosalfar (Ljósálfheimr) je dežela vilincev ali škratov svetlobe (Álfar).
- Asgard (Ásgarðr) je dežela vojnih bogov in zmagovalcev (Aesir). To so bogovi, ki upravljajo svet in so premagali Vanirje v medsebojni bitki na začetku časa. Kasneje so sklenili premirje in se tudi poročali z njimi.
Na srednjem nivoju, ki ga predstavlja Zemlja kot ravna plošča, ki jo obkroža svetovni ocean, so:
- Vanah (Vanaheimr), ki je dežela bogov blaginje (Vanir). Te bogove povezujejo z naravo, znanjem, magijo in zmožnostjo videnja bodočnosti. Tukaj živijo tudi personificirani elementi Vesolja, na primer Sonce (boginja Sól), Mesec (bog Máni), Zemlja (boginja Jörð), Dan (bog Dagr) in Noč (boginja Nótt).
- Midgard (Miðgarðr) je dežela ljudi (Menn).
- Jotun ali Utgar (Jötunheimr, Útgarðr) je dežela velikanov, trolov in demonov (Jötnar). Tudi velikani so bogovi in so poimenovani, če predstavljajo naravne sile.
Na spodnjem nivoju, torej pod zemljo, pa so:
- Nidavelir ali Svartal (Niðavellir, Svartálfaheimr) je dežela palčkov ali škratov teme, torej škratov, ki v podzemnih rudnikih kopljejo rude.
- Helheim (Helheimr) je mračno in hladno podzemlje, kjer prebivajo mrtvi brez časti (Nair) in vlada temna boginja (valkira) Hel.
- Niflheim (Niflheimr) je dežela ledu in snega. Torej je to Ledena dežela.
Na drevesu Yggdrasil prebivajo različne živali. Omenil jih bom le nekaj. Tukaj živi veverica Ratatoskr, ki je žaljiv in aroganten božji sel. Na vrhu drevesa je neimenovani orel in med njegovimi očmi poseda sokol Veðrfölnir ali ugaševalec vetra. Na drevesu se pasejo in obirajo listje štirje jeleni Dáinn, Dvalinn, Duneyrr in Duraþrór. Na koreninah pa živi lintvern (kačjeliki zmaj) Nidhöggr.
Lintvern ali kačjeliki zmaj Nidhöggr
Na Zemlji živi ogromen volk Fenrir ali Fenris. Jormungandr je morska kača navita okrog sveta. Tukaj sta dva krokarja Hugin in Mugin (misel in spomin), ki obveščata glavnega boga Odina o dogajanju v vseh svetovih.
V nordijski mitologiji je posmrtno življenje kompleksnejše, kot ga poznamo iz drugih mitologij. Ljudje, ki so živeli nečastno, morajo oditi v podzemlje v deželo Helheim, kjer vlada temna boginja ali valkira z enakim imenom Hel. Valkire pa častne ljudi odpeljejo v Asgard. Tam jih namestijo glede na to, kje in kako jih je doletela smrt. Vojščaki gredo v vojaško dvorano Valhallo, kjer jih gosti bog Odin. Pomembneže sprejme pod svoje okrilje boginja Freyja in bivajo v deželi Fólkvangr. Kdor se utopi v viharju na morju, postane del skupine za katero skrbi boginja Rán. Boginja Gefjun pa posebej poskrbi za dekleta in fante, ki so umrli kot device ali devičniki.
Völuspá – visoka pesem
Nastanek in možni konec sveta opisuje pesem Völuspá (slovensko Edda ali Sibilina prerokba). Völve ali sibile so bile v nordijskem in germanskem svetu vidinje, napovedovalke prihodnosti.
V visoki pesmi je glavni bog Odin priklical duha mrtve vidinje. Ukazal ji je, naj mu razkrije preteklost in prihodnost.
Sprva se mu je upirala:
»Kaj hočeš od mene? Zakaj me skušaš?«, saj se kot mrtva Odina ni bala in se mu je posmehovala: »Kaj, bi rad vedel več?«
Odin je vztrajal da mora izpolniti dolžnosti kralja bogov in med nje sodi tudi posedovanje vsega znanja. Na koncu se je vidinja vdala in se po razkritju skrivnosti vrnila v pozabo.
Nastanek sveta
Na začetku sta bila le dva svetova – svet ledu Niflheim in svet ognja Muspelheim, med katerima je bila Ginnungagap ali zijoča razpoka brez življenja. V njej sta se srečala Ogenj in Led. Ogenj je obliznil Led in tako sta se izoblikovala prvotni velikan Ymir in velika krava Audhumbla, ki je s svojim mlekom hranila Ymira. Krava je z lizanjem ledu ustvarila prvega boga Burija, očeta Bora. Borov sin je bil prvi Aesir (bog) Odin, ki je imel še dva brata Honirja in Londurja. Ymir je bil dvospolnik, zato je lahko sam ustvaril ostale velikane. Odin, Honir in Londur so zatem ubili Ymira ter iz njegovega telesa ustvarili svet. Prvi človeški bitji sta bili Ask (jesen) in Embla (brest). Bili sta izrezljani iz lesa, oživili pa so ju prvotni bogovi in bratje Odin, Honir in Londur.
Bog Buri, prvotni velikan Ymir in velika krava Audhumbla
Bogovi urejajo prehajanje dneva, noči in letnih časov. Sol, hči Mundilfari in Glenova žena, je boginja Sonca. Vsak dan potuje preko neba na svojem bojnem vozu, ki ga vlečeta konja Alsvid in Arvak. Ta prehod se imenuje Alfrodull ali »slava vilincev«. Sol vsak dan zasleduje volk Skoll, ki jo želi požreti. Ob sončem mrku jo skoraj ujame.
Sol, boginja sonca, s konjema Alsvid in Arvak. Njen brat Mani je mesec.
Sol je usojeno, da jo bo nekoč Skoll vendarle ujel in pojedel, vendar jo bo zamenjala njena hči. Solin brat Mani je mesec. Njega lovi drug volk z imenom Hati. Zemljo pred vročino Sol varuje Svalinn, stoječa med Sol in Zemljo. Svetlobe ne daje Sol, torej sonce, temveč ta izhaja iz konjskih griv Alsvida in Arvaka.
Norne, boginje neizprosne usode: Urd – preteklost, Verdandi – sedanjost in Skuld – prihodnost.
Vidinja nato opisuje veliki jesen Yggdrasil in tri Norne, boginje neizprosne usode. To so Urd (Urðr) – preteklost, Verdandi (Verðandi) – sedanjost in Skuld – prihodnost. Boginje pod drevesom tkejo niti usode. Nato pripoveduje še o prvobitni vojni med Aesirji in Vanirji ter umor Baldurja, drugega sina Odina, ki ga je imel z boginjo Frigg.
Konec sveta – Ragnarök
Sedanji čas je nenehna borba med dobrim in zlom. Vendar bodo na koncu sile zla in nereda prevladale nad božanskimi in človeškimi varuhi dobrega in reda. Loki bo s svojimi pošastnimi otroki potrgal vezi in mrtvi bodo odpotovali iz Helheima, da bi zavladali nad živimi. Heimdall, čuvaj bogov, bo s svojim rogom sklical bogove. Tedaj se bo začela končna bitka med dobrim in zlim – Ragnarök (zaton bogov). Bogovi bodo zbirali najboljše vojščake imenovane Einherjärr, vendar ne bodo mogli preprečiti, da se bo svet vrnil v nered. Odina bo požrl volk Fenrir (Fenrisulfr, Fenris), ki se osvobodi verig s katerimi, ga je Odin priklenil. Volka ubije Odinov sin Vidar. Psa Garm/Geri in Tyr/Freki ubijeta drug drugega. Nato Surt požge cel svet. Bogovi bodo izgubili, zmagalo bo zlo, saj tako narekuje usoda.
Levo: Volk Fenrir se osvobodi verig in požre vrhovnega boga Odina, ki ga je uklenil. Desno: Velikan-bog Loki in njegovi otroci, ki jih ima z različnimi bitji. To so svetovna kača Jormungandr, osmeronogi konj Sleipnir in gigantski volk Fenrir, ki je njegov sin in ga ima z velikanko Angrboðr.
A nastal bo nov svet, ki bo drugačen od našega. Odinova sinova Vidar in Vali bosta preživela, saj ju ogenj ne bo skuril. Prišla bosta tudi Torova sinova Modi in Magni, od mrtvih bosta vstala Balder in Hodr. Rešena bosta dva človeka, Liv (Živi) in Leiftrasir (Življenje), ki bosta obnovila človeško raso na novih temeljih.
Bogovi – teogonija
Imamo dve skupini bogov: Aesirje, bogove vojne, in Vanirje, bogove blaginje, zdravja in plodnosti. Njihova imena in imena mitičnih živali so v različnih sagah lahko različna. Med seboj so se dolgo vojskovali, toda nobeni niso mogli zmagati. Zato so se odločili skleniti premirje in spustiti talce.
Aesirji so dobili Njorda in njegove otroke, Freyra in Freyo ter Kvasira, najpametnejšega velikana. Vanirji so dobili Henira, ki bi moral biti dober vojskovodja, in Mimira, ki ga je o vsem poučeval in brez katerega se Henir ni znašel. Ko so Vanirji ugotovili prevaro, so Mimiru odsekali glavo in jo poslali Aesirjem. Odin jo je uspel zadržati pri življenju s pomočjo različnih trav in čarovnij, ta pa mu je v zameno povedala mnoge modrosti.
Aesirji, bogovi vojne
Odin – vrhovni bog, najstarejši in najmočnejši med vsemi bogovi. Je zaščitnik plemičev, vojščakov, pogumnih ter modrih. Jezdi na osmero-nogem konju, ki ga nič ne ustavi. Spremljata ga dva krokarja Hugin in Mugin (misel in spomin), ki mu prinašata informacije iz vseh svetov. Ob nogah ima psa Garma/Gerija in Tyra/Frekija.
Odin – vrhovni bog, najstarejši in najmočnejši
Thor (tudi Vignir) – bog groma in najstarejši Odinov sin. V rokah ves čas vihti in vrti težko kamnito kladivo.
Balder – »Ta pametni« je bog lepote in pameti ter je najbolj priljubljen med bogovi, sin Odina in Frigg, Nannin mož, Forsetijev oče.
Vidar – (Henir, Vali) sin Odina in velikanke Grid je drugi najmočnejši bog ob Thoru. Očetovo smrt v Ragnaröku bo maščeval z umorom volka Fenrira.
Bragi – sin Odina in Gunnlög, hčere velikana Suttunga.
Heimdall (tudi Hallinskidi ali Gullintanni) – bog mostov, bil naj sin devetih mater, ki so med seboj sestre.
Tyr – bog vojne.
Forseti – bog meditacije in pravičnosti, Hodr – bog slepih (tudi sam je slep), Londur – (Vili) Odinov polbrat in vrhovni podbog, Idun – boginja jabolk mladosti.
Loki (tudi Lopt ali Hvedrung) – pravzaprav ni bog, temveč ognjeni velikan. Največji užitek mu je, ko povzroča nered. Mitične pošastne živali so njegovi otroci z različnimi bitji. Na primer, gigantski volk Fenrir je njegov sin, ki ga ima z velikanko Angrboðr.
Vanirji, bogovi miru
Frigga (ali Hlin) – Odinova žena, mater mnogih bogov, boginja modrosti in prerokovanja (uvedla je rune za prerokovanje). Oblečena je v plašč, ki je videti kakor oblaki in lahko menja njegovo barvo glede na razpoloženje.
Freyja (tudi Mardell ali Syr) – boginja ljubezni, spolnosti, lepote, plodnosti, zlata, šamanizma, vojne (kraljica Valkir) in smrti. Običajno jo prikazujejo s parom kril. Sicer to predstavlja plašč nevidnosti iz sokoljih peres. Je lastnica čudodelne jantarne ogrlice Brísingamen. Njen voz vlečeta dve mački. Ob vozu dirja merjasec Hildisvíni, ki pa je dejansko zakrit Ottar Enostavni, ki je graditelj njenega kamnitega templja. Z možem Óðrom ima dve hčeri Hnoss in Gersemi.
Freyr – (tudi Frö, Atridi in Menglad, včasih celo Yngvi), bog sonca in dežja, dvojček Freyje
Njord – boginja morja, prinašalka sreče.
Ull – bog zime; Sifin sin in Torov pastorek, ki je najboljši je drsalec in strelec.
Elli – boginja stare dobe in dednosti, Skadi – bog destrukcije in zato mora živeti ločeno od drugih.
Pregledali smo osnove nordijskih mitologij, ki so jih koristno uporabili v svojim pesmih, zgodbah in romanih ter filmih. Zdaj se posvetimo še nekaterim legendam.
Zmaj Fafnir in prstan Advaranaut (Nibelunški prstan)
Vas vse skupaj kaj spominja na Gospodarja prstanov? Seveda, kar veliko tega iz starih nordijskih legend in sag je J.R.R. Tolkien uporabil v svojih zgodbah.
Škrat Andvari (kar pomeni »Previdni«) je živel v jami pod slapom. Imel je posebno moč, da se je lahko po želji spremenil v ribo. Ob tem je imel čarobni prstan Advaranaut, ki mu je omogočal pridobivanje bogastva in v svoji jami je nakopičil veliko zlata. Zlobni bog Loki, si je pri morski boginji Rán priskrbel posebno mrežo in ga ulovil, ko je bil v ribji obliki. Za osvoboditev iz mreže je zahteval njegov magični prstan in vse zlato. Andvari mu je ustregel, vendar je prstan in zlato preklel, da bo prineslo zlo in smrt tistemu, ki si ga bo prilastil.
Škrat Andvari je kovač, ki je skoval prstan Advaranaut. Po želji se je lahko spremenil v ribo.
Ko je Loki to spoznal, je prstan iz zlato hitro podtaknil škratovskemu kralju Hreidmarju kot odškodnino za njegovega sina Ótra, ki ga je »pomotoma« ubil. Njegov brat Fafnir ali Frænir se je polakomnil bogastva in ubil svojega očeta Hreidmarja. Tisti trenutek, ko si je nataknil prstan Advaranaut, se je spremenil v strašnega zmaja, ki je bil večno prisiljen čuvati svoje zlato. Ob tem je s strupenim zadahom teroriziral še okoliške prebivalce, saj je menil, da mu vsi hočejo ukrasti njegovo bogastvo.
Škrat Fafnir Hreidmarsson se spremeni v zmaja Fafnirja.
Legendarni junak Sigurd (Siegfried) se je odločil, da ljudi reši te nadloge. Spopadel se je z zmajem Fafnirjem. Proučil je zmajeve poti in na eni od njih skopal plitko jamo. Med kopanjem se prikaže bog Odin v obliki dolgobradega starca in mu svetuje, da naj naredi več odtočnih jarkov, saj ga bo sicer zalila zmajeva kri in se bo v njej utopil. Ko je zmaj prešel preko njega, ga je z mečem, imenovanim Gram (skoval ga je legendarni kovač Völundr), zabodel v mehek trebuh. Verzij dvoboja je šest ali sedem in prav tako je različno prikazan konec zlobnega zmaja.
Tako je prišel do prstana, ki pa ga je takoj dal svoji ženi Brunhildi. Nibelunška kraljica Grimhilda je uspela z zaroto ukrasti prstan in tako je prekletstvo prešlo na njeno družino. Kar je opisano v zgodbi in v operi o Nibeluškem prstanu, ki jo je napisal nemški skladatelj Richard Wagner.
Po smrti Sigurda in Brunhilde je eden od vojskovodij dal zlato v votlini zapečatiti, da bi nihče ne mogel priti to prekletega zlata. Mnoga leta kasneje je škrat Andvari našel votlino in svoje ukradeno zlato, a prstan je bil izgubljen za vedno. Vse dokler ga ni odkril Smeagol/Golum »my preciousss« (J.R.R. Tolkinen: Hobit ali tja in nazaj). Recimo …
Ragnar – legendarni vikinški poglavar
Različne upodobitve Ragnarja Lothbroka. Leva prikazuje njegovo prvo srečanje s tretjo ženo Kráka (Vrana). Srednja je kip, postavljen v Oslu. Na desni je njegova filmska upodobitev v nadaljevanki Vikingi.
Ragnar Lodbrok ali Lothbrok (severnjaško: Ragnarr Loðbrók, »Ragnar Kosmatohlačni«) je legendarni vikinški poglavar in junak katerega življenje in dejanja opisujejo številne nordijske sage. Seveda je v njih tudi veliko domišljije severnjaških bardov in zato je včasih težko razlikovati zgodovinska dejstva od legende. Naziv Lothbrok ali Kosmatohlačni je zato, ker je vedno nosil dokolenske hlače iz živalskih kož, kjer dlak niso odstranili. Hlače je nosil tako, da so bile dlake obrnjene navzven. Ob tem je znano, da so si Vikingi dajali šaljiva imena, ki so poudarila kakšno osebno potezo ali razvado.
Naj bi bil sorodnik danskega kralja Godfreda in menda sin švedskega kralja Sigurda Hringa. Bil naj bi oče več osebam, med drugimi Ivarja Brez-kosti, Björna Železnega, Halfdana Ragnarssona, Sigurda Kače-v-očesu in Ubbe. Vsi so zgodovinske osebnosti, vendar ni gotovo, če je bil Ragnar res njihov oče. Prav tako ni znano ali je dejansko obstajal kot oseba ali je to več oseb, ki so jih legende zlile v eno. Seveda tudi ni znano leto njegovega rojstva in ne smrti. V sagah opisujejo, da je bil prava nadloga za Francoze in Angleže v 9. stoletju. To je edina referenca na čas v katerem je živel.
Po legendah je bil poročen trikrat. (Slike njegovih žena v nadaljevanju so vzete iz TV nadaljevanke Vikingi.) Najprej je bila njegova žena skjaldmår / ščitonosa Lagertha (severnjaško Hlaðgerðr). Ščitonosa je bila tista, ki se je odločila, da bo živela enako življenje kakor moški vojščaki. Tudi mitološke valkire so bile ščitonose in so se borile skupaj z bogovi.
Prva žena skjaldmår ali ščitonosa Lagertha (severnjaško Hlaðgerðr).
Prva žena skjaldmår ali ščitonosa Lagertha (severnjaško Hlaðgerðr).
Lagertha je postala vojščakinja, ko je Frø, poglavar Švedske napadel Norveško in ubil njihovega poglavarja Siwarda. Njegovo ženo in hčere je javno osramotil. Ko je Ragnar to slišal, je prihitel, da bi maščeval svojega deda Siwarda. Lagertha je zbrala mnoge ženske z dvora. Preoblekle so se v vojščake in pogumno sodelovale v bitkah skupaj z Ragnarjem. Lagertha je s razpuščenimi lasmi vodila može v bitko in je vedno bila v prvih vrstah. Velikokrat je bila pogumnejša od mož, ki so se borili z njo. Po koncu invazije jo je Ragnar poročil. Z njo je imel menda sina Fridleifa in dve hčeri, katerih imeni nista znani.
Ker je na Danskem izbruhnila državljanska vojna, se je Ragnar moral vrniti. Zaradi tega se je sprl in ločil od nje. Njuni življenjski poti sta se razšli. Ragnar ni dolgo sodeloval v državljanski vojni na Danskem, temveč se je lotil novih avantur.
Druga Ragnarjeva žena je bila plemkinja Thora Borgarhjört (Tora Obzidana).
Druga žena je bila plemkinja Thora Borgarhjört (Tora Obzidana). Njen oče Herraud, poglavar Götalanda, ji je ob prvem mesečnem perilu poklonil majhnega lintverna (kačjeliki zmaj). Ta je sčasoma zrastel v velikanskega zmaja kačastega telesa in se nepredirno zvil okrog Torinega dvora ter na ta način odganjal morebitne snubce. Oče je roko obljubil tistemu, ki ubije lintverna.
Ragnar je odšel v Väster-götland in ulovil velikega medveda, se oblekel v njegovo kosmato nestrojeno kožo, ki jo je dodatno utrdil še s katranom in peskom. Nato je s ščitom pred seboj in s kopjem v roki šel nad litverna. Ta je pljunil strup nanj, a katranizirana medvedja koža ga je zaščitila. Zalučal je kopje, ki je predrlo litvernovo srce. Nato pa mu je odsekal glavo.
Potem je zahteval in dobil roko lepe Tore. Imela sta dva sinova Eiríkra in Agnarja. A sta oba umrla v bitki, ki jo je vodil poglavar/kralj Švedske Eysteinn Beli. Zaradi žalosti in bolezni je lepa Tora umrla.
Ragnar se je znova vrnil na Dansko, kjer je še vedno divjala državljanska vojna. Poslal je sla na Norveško po pomoč k njegovi prvi ženi. Ta ga je še vedno ljubila in mu je poslala 120 ladij, ki jih je vodil sin Fridleif. V eni izmed bitk je bil sin ranjen. Ragnar se je znašel v težavah. Vendar se je nenadejano na bojišču pojavila Lagertha in s proti napadom spremenila potek bitke. Skupaj sta se vrnila na Norveško. Tam sta se znova sprla in ob tem ga je zabodla s konico puščice, ki jo je skrivala v svojih oblačilih. V Saxonskih kronikah so zaključili, da je domišljavo želela sama suvereno vladati na Norveškem brez Ragnarjeve pomoči. A Ragnar je uspel zbežati.
Ragnar se je poročil v tretje z Aslaug, hčerko Sigurda (legendarni nordijski heroj, ki je pokončal zmaja Fafnirja) in Brynhilde. Tudi Brunhilda bi naj bila skjaldmår / ščitonosa in menda Visigotska princeza Austrasije. Zaradi udejstvovanj matere in očeta v različnih vojnih pohodih in bitkah, je živela pri Heimerju, ki je bil menda Brunhildin krušni oče. Ko sta njena starša padla v eni od bitk, si je pričel služiti kruh z igranjem harfe. Naredil je veliko ohišje harfe, kamor je skril Aslaug in jo vozil s seboj po poteh kot revni bard s harfo.
Levo: Heimer, krušni oče tretje Ragnarjeve žene Aslaug, je igral na harfo.
Desno: Aslaug alias Kráka izpolnjuje Ragnarjev inteligenčni preizkus
Ko je prišel v Spangereid v pokrajini Lindesnes na Norveškem, je preživel noč v eni od kmetskih hiš. Kmet Ake in in njegova žena Grima sta se polakomnila vsebine, ki bi se naj skrivala v harfi. Zato sta ubila Heimerja in odprla harfo. V njej sta našla dekle in jo osramočena vzgajala kot svojo hčerko. Dala sta ji ime Kráka (Vrana) in ta je zrasla v prelepo dekle. Da bi jo obvarovala pred zalezovalci, sta jo namazala s katranom in oblekla v ohlapna oblačila.
Ko pa se je nekega dne kopala v bližnjem jezeru, so jo odkrili Ragnarjevi možje in so jo nameravali pripeljati pred Ragnarja. Vendar bi naj ta želel preizkusiti še njeno inteligenco. Zato ji je ukazal naj pride ne oblečena in ne slečena, niti lačna niti sita ter niti z ali brez spremstva. Kráka je prišla oblečena v mrežo, grizljala je čebulo in na povodcu vodila psa.
Ragnar je bil očaran nad njeno lepoto in nad njeno modrostjo. Vendar je v poroko z njim privolila šele, ko je zaključil vojne pohode na Norveškem. Rodila mu je štiri sinove Ivarja Brez-kosti, Björna Železnega, Halfdana Ragnarssona in Sigurda Kače-v-očesu.
Ko je par prišel na obisk švedskemu poglavarju/kralju Eysteinnu Beli, je ta očaran predlagal in prepričal Ragnarja, naj se loči od žene in se poroči z njegovo hčerjo Ingeborg. Tako bi mu naj prepustil kraljestvo. Tri ptice so prenesle Kráka sporočilo, kaj sta se moža dogovorila. Zato je razkrila, da ima tudi ona kraljevske korenine. Da to dokaže, je napovedala, da bo rodila sina, ki bo imel znamenje kače v očesu. Res se je kmalu rodil sin Sigurd Kača-v-očesu. Ko je Eysteinn zvedel, da se ne želi ločiti od žene, je šel v vojni pohod proti njemu. A še pred prvo bitko so ga napadli starejši Krákini sinovi in pobili.
V resničnem svetu je »kača v očesu« genetska napaka. V legendi ima Sigurd kačo v očesu, ker je vnuk legendarnega Sigurda, ki je ubil zmaja Fafnirja. Na ta način je lahko njegova mati Aslaug- Kráka dokazala, da je kraljevske krvi, čeprav so jo našli kot hči revnih kmetov.
Ragnar je nato prevzel vodenje ekspedicije v Anglijo (Mercijo). Vendar je bila odprava neuspešna tudi zato, ker ni upošteval ženine ugotovitve, da so ladje slabo pripravljene. Kralj Aella je zajel Ragnarja in ga vrgel v kačjo jamo. Vendar ga kače niso napadle, ker je imel na sebi izvezeno srajco, ki jo je učarala Kráka. Ko so mu jo slekli, so ga kače popikale do smrti. Ragnarjevi sinovi so zbrali silno vojsko in krvavo maščevali očetovo smrt. Druga različica o njegovi smrti pa pravi, da je umrl zaradi kolere in prizadetih ran, ko je vodil invazijo na Pariz.
Od kod vse to vemo?
Največ gradiva je v severnjaških sagah. Razdelimo jih na kraljevske (Konungasögur), islandske (Íslendinga sögur), kratke zgodbe Islandcev (Íslendingaþættir), legendarne (Fornaldarsögur), viteške (Riddarasögur), svete (Heilagra manna sögur), škofovske (Biskupa sögur) in sodobne (Samtíðarsögur).
Kraljevske sage govorijo o Norveških kraljih in so bile v glavnem zapisane v obdobju od 1130 do 1230. Govorijo o dogodkih, ki so se zgodili izven Islandije. Skupek Norse sag Heimskringla je zapisal poet in zgodovinar Snorri Sturluson.
Islandske sage so bile zapisane v 13. in 14. stoletju s strani neznanih zapisovalcev. Večinoma predstavljajo življenje na Islandiji okrog leta 1000. Govorijo pa o zgodnjem naseljevanju in borbah z naravnimi silami / bogovi. Najbolj znane so Njals, Bandamanna in Egils, ki jih vsi cenijo kot izredna literarna dela.
Kratke zgodbe Islandcev so podobne sagam, vendar krajše. Legendarne govorijo o zgodovini starih severnjakov, ki je pomešana z legendami, mitologijo, stvarjenjem sveta. Ostale sage so nastale kasneje, predvsem od 13. stoletja naprej.
Veliko so napisali sami na runske kamne. Tako imamo več kakor 100 runskih kamnov raztresenih po vsej Skandinaviji. Zapisi na njih govorijo o Angliji (England runestones, Hakon Jarl runestones), Rusiji (Varjagian runestones), Sredozemlju (Greece runestones, Italy runestones) in Skandinaviji (Baltic area runestones, Ingvar runestones). Največjo skupino tvori okrog 30 runskih kamnov, ki omenjajo osvajanje Anglije. Na njih so zapisane količine pridobljenih dragocenosti z danegeldom in kdo je davke pobral.
Runski kamen
Vikinški poglavarji so po uspešni odpravi v tuje dežele postavili runske kamne na katere so napisali, kdaj in kje so pobrali davek – danegled. V mestu Orkesta, ki leži v pokrajini Uppland na Švedskem, stoji runski kamen, na katerem je označeno, da so kralji Ulfov iz Borreste (Danska) trikrat pobrali danegeld. Prvi je bil Skagul Toste (970), drugi je bil Thorkell Visoki (1011) in tretji Knut Veliki, sin Sveina Viličastobradega (1015). Knut Veliki se je v zgodovino zapisal kot prvi vladar v Evropi, ki je uvedel monetarno unijo.
Seveda pa zgodovina Vikingov še daleč ni dokončna. Zdaj odkrivajo njihova naselja daleč na zahodu, tam preko Atlantskega oceana, v Vinlandiji, torej na Labradorskem polotoku v Kanadi. A verjetno so potovali še daleč bolj na jug. Na vzhodu so trgovali tudi z ljudstvi osrednje Azije in s Tibetom. O tem pričajo najdbe Budinih kipcev v vikinških grobovih. Vsekakor so bila vikinška ljudstva v daljšem časovnem obdobju zelo pomemben dejavnik in so vplivala tudi na današnjo dobo. Vse to govori, da Vikingi niso bili samo roparji, posiljevalci in morilci, kot so jih skušali prikazati do sedaj.
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: wikipedia
 in nordijska mitologija){kind=link}
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.