Koliko rek, ki tečejo po Sloveniji, in kako dobro jih poznate? Mi verjamemo, da ni meja in zato v okiru rubrike Ni me.je odkrivamo naše vodno bogastvo. Prvo v seriji smo predstavili Dravo, deravo reko. Tukaj pa je že »severna meja Balkana«, naša Sava. Povirje Save leži v celoti v Sloveniji. Ima dva povirna kraka. Povedano drugače, ima dva izvira: Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Vendar hidrologi štejejo Savo Dolinko kot njen glavni izvir. Ta izvira v Zelencih pri Podkorenu na nadmorski višini 833 metrov. Od tukaj teče proti vzhodu in jugovzhodu ter se pod Radovljico združi s Savo Bohinjko, ki priteka iz Bohinjskega jezera. Združena reka Sava nadaljuje svoj tok po Ljubljanski kotlini, se v ozki soteski prebije skozi Posavsko hribovje, prečka Krško kotlino in pod Brežicami vstopi v Panonsko nižino. Savino porečje v Sloveniji pokriva polovico slovenskega ozemlja.
O imenu reke
Sava se je v antiki imenovala Σάος (Zaos) in v latinskem jeziku Savus. Ime ima po mnenju etimologov indoevropske korenine in bi lahko izhajalo iz indoevropske osnove seu̯ in bi pomenilo sok, vlažno, deževati, teči. V starejših virih se omenja med drugim kot Sawa (838), Souwa (895), Savva (1011), Suowa (1040), Sawa (1248), itd.
Sava potuje …
Soteska Save med Ljubljano in Trbovljami, pogled z vlaka (Vir: Wikipedija, Manfred Kopka)
Svojo pot nadaljuje čez Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Večinoma teče po široki dolini po južnem robu Panonske nižine mimo Sremske Mitrovice, Šabca in Obrenovca. Nato teče med starim in Novim Beogradom ter se v veličastnem ustju pod trdnjavo Kalemegdan izlije v Donavo na nadmorski višini 67 metrov.
Njena pot je skupaj s Savo Dolinko dolga 947 kilometrov, od tega v Sloveniji preteče 221 kilometrov. Na tej poti se spusti za 766 metrov. Je vodnata reka, saj je njen povprečni letni pretok 271,7 kubičnega metra na sekundo (merjeno v Čatežu).
Večji levi pritoki Save so Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica in Savinja v Sloveniji ter Sotla, Krapina, Lonja, Orljava in Bosut na Hrvaškem. Večji desni pritoki Save so Sora, Ljubljanica, Mirna in Krka v Sloveniji ter Kolpa na Hrvaškem, Una, Vrbas, Bosna na meji BiH, Drina na meji BiH in Srbije ter Kolubara v Srbiji. Tako njeno porečje poleg Slovenije, Hrvaške in Srbije pokriva še Črno Goro in Albanijo. Površina porečja pokriva 95.719 km2, od tega v Sloveniji 10.724 km2. Pri tem se geološko navaja kot severna meja Balkanskega polotoka.
Vodni režim in poplave
Oba povirna dela Save imata alpski snežno-dežni režim s prvim viškom junija (taljenje snega v visokogorju) in drugim viškom oktobra zaradi jesenskih deževij. Najmanjši pretoki so februarja, ko padavine ostajajo večinoma v porečju kot snežna odeja in v mesecu avgustu, ki je najbolj sušen mesec v letu v Sloveniji. Od Zagreba navzdol dobiva Sava vse bolj panonski dežno-snežni režim, za katerega je značilen primarni višek padavin v aprilu in maju ter izrazito sušno obdobje v avgustu in septembru.
Sava je v zgornjem in srednjem toku sicer kar izrazit hudournik. V Radovljici je bila razlika med najmanjšim in največjim pretokom v obdobju 1971-2000 143-kratna, vendar njen hudourniški značaj ni tako izrazit kot pri drugih slovenskih rekah. V preteklosti se je razlivala na Ljubljanskem polju, vendar so bila naselja od nekdaj na varnem na višjih terasah. Poplavna nevarnost Save se zelo poveča pod Krškim.
Vode so ob poplavah 30. novembra in 1. decembra 1923 zalile skoraj celotno poplavno ravnico na obeh straneh Save vse od Krškega do Siska, prav tako 23. septembra 1933, ko je Sava med Brežicami in Sotlo poplavila več kot 13 km2 ravnine. Še huje je bilo 25. oktobra 1964, ko je Sava ponovno zalila celotno poplavno ravnico in ogrožala več kot 2000 prebivalcev v vaseh Vrbina, Trnje, Mostec, Mihalovce, Loče in Krška vas, poplavljene so bile tudi Čateške toplice. Naslednja katastrofalna poplava je prišla 19. septembra 2010, ko je Sava na Čatežu dosegla višino 855 cm in pretok kar 3727 m3/s. Najbolj prizadeta je bila Krška vas z okolico, saj je visoka Sava dobesedno zajezila Krko, ki se je na široko razlila po poplavni ravnici okrog Krške vasi. Hudo je bilo tudi v vasi Loče, poplavilo je tudi del Term Čatež.
Še večje težave s poplavami Save imajo na Hrvaškem, saj so velik del Novega Zagreba zgradili v poplavnem območju na obeh bregovih reke. Ena najhujših poplav je mesto prizadela 25. in 26. oktobra 1964, v njej je umrlo 17 ljudi, več kot 40.000 ljudi pa je ostalo brez domov. Še večje količine vode so se iz Slovenije na Hrvaško privalile 20. septembra 2010, ko je pri Rugvici Sava dosegla vodostaj 980 m, vendar so bile posledice veliko manj hude kot leta 1964 zaradi izgradnje protipoplavnih nasipov in poplavnega razbremenilnika Sava-Odra, po katerem lahko odvajajo presežke vode iz Save na neposeljene dele Turopolja. Kljub temu je Sava takrat poplavila okoli 75 km2 površine in več kot 1000 stanovanjskih hiš na območju Zaprešića, Samobora in Velike Gorice.
Po katastrofalnih poplavah leta 1964 so z velikimi gradbenimi posegi močno spremenili razmere v Savi mimo Zagreba in dolvodno proti Sisku. Januarja 1979 so odprli 32 km dolg razbremenilni prekop Sava–Odra, ki naj bi ga podaljšali še naprej do Save nad Siskom in obnovili protipoplavne nasipe, ki so v povprečju visoki 4–5 m ter odmaknjeni okoli 100 m od rečnega brega.
Argonavti, megalomanske ideje in rekreacija
Sava je bila že v davnini pomembna prometna pot med Jugovzhodno in Srednjo Evropo. Že stara grška pripovedka govori o potovanju Argonavtov iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike (antični Nauportus), od koder so ladjo prenesli po suhem do Jadranskega morja.
Sava pred izlivom v Donavo pri Beogradu (vir: Wikipedija, Darko Bajić)
Tovorni promet po reki se je ohranjal skozi stoletja srednjega veka, v novem veku pa je reka postala še pomembnejša zaradi oskrbe čet v vojnah s Turčijo. Prevažali so predvsem žito, vino, les in kovine. Ko je avstrijska vojska leta 1717 osvojila Beograd in 1718 s Turčijo podpisala mir v Požarevcu, je prišlo do hitrega razceta trgovine z novo osvojenimi deželami. Leta 1735 je avstrijska vojska začela z obsežnimi regulacijskimi deli, s katerimi so uredili predvsem odseke z nevarnimi brzicami. Pri prevažanju blaga po reki navzgor so večino poti od Brežic navzgor uporabljali vlečno živino, za katero so vzdolž reke zgradili posebno vlečno pot. Promet po reki je zamrl šele z izgradnjo južne železnice (1849) in železnice Zidani Most-Sisak (1862).
Obstajajo tudi megalomanske ideje o gradnji plovne poti med Črnim in Jadranskim morjem po Donavi, Savi in Ljubljanici ter naprej proti morju. V 70. letih prejšnjega stoletja je nato nastala ideja o celoviti izgradnji plovne poti po Savi, ki vključuje gradnjo 60 km dolgega prekopa Donava-Sava med Vukovarjem in Šamcem.
Sava je na nekaterih odsekih pomembna za šport in rekreacijo. Najbolj znana je umetna proga za kajak in kanu v Tacnu pod Šmarno goro (Kajak kanu center Tacen), kjer potekajo tekme svetovnega pokala v kajaku in kanuju na divjih vodah. Za vodne športe je zanimiv zgornji tok Save do Kranja, za rekreacijo prebivalstva tudi Trbojsko in Zbiljsko jezero. V Zagrebu so za univerzijado 1987 zgradili obsežen športno-rekreativni center Jarun na levem bregu Save z Jarunskim jezerom, na katerem so uredili 2 km dolgo veslaško progo (svetovno prvenstvo v veslanju avgusta 2000), plaže, igrišča in druge objekte za rekreacijo Zagrebčanov. Na nasprotnem, desnem bregu reke, so leta 2008 zgradili Areno Zagreb, večnamensko dvorano s 15.000 sedeži, v kateri je potekalo svetovno rokometno prvenstvo leta 2009.
Varstvo narave
V slovenskem delu je na Savi sicer niz hidroelektrarn, vendar so številni daljši odseki ohranjeni v dobrem stanju, nekateri odseki in poplavne ravnice ob njih so tudi vključeni v varovana območja Natura 2000 (del doline od izliva Tržiške Bistrice do Spodnje Besnice, odsek od Medvod do mostu v Črnučah in velik del strmih pobočij savske doline v Posavskem hribovju). Odmeven spor je leta 1999 sprožil projekt obnove HE Moste, ki je predvideval izgradnjo velikega kompenzacijskega bazena dolvodno od sedanje elektrarne na mestu zavarovanega mokrišča Brje. Projekt je zastal leta 1999, ko so državljani ustanovili Odbor za ohranitev Save Dolinke in začeli organizirano akcijo civilne družbe proti uničenju naravnega spomenika Brje. Po nekaj letih sporov so prebivalci občine Bled oktobra 2004 z veliko večino zavrnili občinski odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled in s tem zaenkrat preprečili uničenje mokrišča Brje.
Na Hrvaškem so dolvodno od Siska ohranjeni obsežni kompleksi logov in poplavnih gozdov z bogatim živim svetom. Najobsežnejši so na Lonjskem polju od vasi Gušće do Stare Gradiške in so vključeni v naravni park Lonjsko polje (507 km2). Večina zavarovanega območja je izpostavljena pogostim poplavam in služi kot izjemno učinkovit zadrževalnik poplavnih voda. Pomemben je tudi kot bivališče vodnih ptičev in je vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. V parku je tudi vas Čigoč, ki so jo 1994 razglasili za evropsko vas štorkelj, saj v njej gnezdi okoli 200 štorkelj. Nasproti izliva Une je spominski park Jasenovac, kjer je bilo med drugo svetovno vojno ustaško koncentracijsko taborišče.
Ob spodnjem toku Save je dolvodno od Sremske Mitrovice na levem bregu posebni naravni rezervat Obedska bara (299 km2), ki je prav tako vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Območje se odlikuje po veliki raznolikosti mokriščnih habitatov, od mrtvic v opuščenih rečnih rokavih, do močvirij, poplavnih gozdov in vlažnih travnikov, v katerih živi več kot 220 različnih vrst ptičev in drugih živih bitij.
Gospodarjenje z reko
Reka Sava je plovna od Rugvice na Hrvaškem za manjša plovila in od Siska za večje ladje.
Zaradi poplav v preteklosti in ker se mesto Zagreb vedno bolj širi na poplavnem območju, obstajajo velikopotezni načrti reševanja problema poplav v kombinaciji s pridobivanjem električne energije in gradnjo plovne poti po umetnem prekopu Sava–Sava, ki bi nastal s podaljšanjem sedanjega prekopa Sava–Odra vse do Prevlake nad Siskom. Na tem odseku Save nameravajo graditi nove hidroelektrarne, in sicer Podsused, Prečko, Zagreb in Drenje, izboljšati protipoplavne nasipe ter poglobiti prekop Sava-Odra.
Hidroelektrarna Boštanj (Vir: Wikipedija)
Posebna težava je tudi to, da je od izliva Sotle navzdol Sava ponovno nasula skoraj 50 km dolg prodno-peščeni vršaj, ki je skoraj edini vir pitne vode za več kot milijon prebivalcev Zagreba in okolice. A še večja težava je njena onesnaženost. Obremenjujejo jo predvsem industrija in mesta ter čiščenje akumulacijskega jezera za HE Moste, v katerem so strupene snovi iz železarne. Sedaj imajo mesta čistilne naprave in se stanje izboljšuje. A na dnu jezera za pregrado HE Moste je po nekaterih ocenah še do 2 milijona m3 nevarnih snovi, ki jih je prekrila naravna naplavina.
Na reki so zgrajene hidroelektrarne Moste (zgrajena leta 1952), Mavčiče (1986), Medvode (1953), Vrhovo (1993), Boštanj (2006), Blanca (2010), Krško (2013) in Brežice (2017). V primerjavi z Dravo ima Sava precej manj vode, zato so elektrarne manjše. A načrtuje se še gradnja elektrarn Mokrice, Renke, Trbovlje in Suhadol.
****
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: Wikipedija, Manfred Kopka, Darko Bajić
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.