Zajezdi val življenjske energije

Zajezdi val življenjske energije

Zajezdi val življenjske energije

avtor 24. januar, 2018

Mag. Ladeja Godina Košir je finalistka za globalno nagrado The Circulars 2018 v kategoriji Circular Economy Leadership, namenjeni izjemnim posameznikom. Nagrade podeljuje Svetovni gospodarski forum (WEF) in iniciativa Forum of Young Global Leaders v sodelovanju z Accenture Strategy. Lahko bi rekli, da ima Ladeja uspeh v genih. Lahko pa bi ugotovili, da ji je (bilo) še toliko težje, ker je rasla v senci dveh zelo uspešnih staršev (op. Mance Košir in Karpa Godine). Vedno lahko pogledamo na svet tako – ali drugače. Mene osebno navdušuje že skoraj dve desetletji, kolikor se poznava. In že takrat, še v svetu marketinga, je bila – drugačna, posebna. Morda je zato med nama naredilo klik. Takrat je spreminjala oglaševalsko sceno in pristope k marketingu, danes spreminja svet.

Od kod ti želja, ta »drive«?

Bolj kot »drive« gre za »flow«. Za tok, ki teče skozi mene, za jasnino in za neizmerno zaupanje v življenje, ki me prežameta, kadar uspem biti v stiku sama s seboj. Verjamem, da se prav vsak od nas rodi s tem potencialom, saj smo vsi le delčki univerzuma in kot taki povezani z njim. Tukaj in zdaj smo s svojim poslanstvom, z edinstveno priložnostjo, da ustvarimo nekaj, kaj je dano prav nam – naj bo to samouresničitev v umetnosti, v starševstvu, v poslu, v odnosih, v športu … Za popotnico sem od svojih staršev prejela zaupanje v to, da znam sama najbolje presoditi, kaj je zame prava izbira, kaj je zame prava pot. V času odraščanja ta »svoboda«, ki je povezana s prevzemanjem odgovornosti, ni bila vedno lahka. Me je pa mojstrila v tem, da sem se naučila »potapljati« vase in v druge, raziskovati, poslušati, preizkušati, sprejemati, se vzpenjati, padati, se spet pobrati. Vedno izven cone udobja, vedno na samosvoj način, ki vključuje in povezuje, ne izključuje. Ko »zajezdiš« ta val življenjske energije in na lastni koži izkusiš povezanost in soodvisnost vsega in vseh, se vse manj obremenjuješ z drugimi in njihovimi pričakovanji, predstavami, vzorci. »Bojišče« zamenjaš za življenjsko »igrišče«, saj je za vse nas dovolj prostora, dovolj priložnosti, tudi dovolj osnovnih dobrin. Znotraj tega igrišča se rada igram. Rada se vedno naučim kaj novega. Rada tkem mreže odnosov, v katerih s sodelovanjem vsakdo lahko ustvarja bolje in plemeniti svojo vrednost. V takšnih mrežah teče tok, je čutiti »flow«. In to me vedno znova napolni.

Kako se razlikujejo voditelji/ce v tujini od naših v Sloveniji?

Voditeljice in voditelji imajo na vseh koncih sveta isti skupni imenovalec. To so ljudje, ki smo jim drugi pripravljeni slediti. Ker jim zaupamo. Ker se nanje zanesemo. Ker si z njimi delimo vrednote in vizijo. Ker nas navdihujejo. Ker je to, kako živijo in delujejo tisto, kar nas prepriča. To niso ljudje besed. To so ljudje dejanj. Morda v Sloveniji še vedno prevečkrat zamenjujemo pojma voditeljstva in vodenja. Vodenje je lahko zaupano ljudem, ki nimajo voditeljskih sposobnosti, imajo pa vodstvene. Na primer – v določenem podjetju je članu uprave zaupano vodenje ljudi in področja s ciljem, da doseže začrtane poslovne rezultate. Ta oseba je vodja »na poslovni vizitki«. Ni pa nujno, da je tudi voditelj. Morda v oddelku, ki ga vodi, obstaja nekdo, ki ga zaposleni intuitivno vprašajo za nasvet, ki mu v kritičnih trenutkih zaupajo, ki ga močno pogrešajo, kadar izostane z dela … Ta oseba je bližje voditelju kot tista s »funkcijo«. Vodja, ki zna prepoznati voditelje in ki jih zmore ustrezno motivirati in vključiti v razvojno zgodbo podjetja ali organizacije, bo na najboljši možni način plemenitil kapital. Včasih se zdi, da se v Sloveniji bojimo voditeljev, da bi jih raje zatajili kot nagradili. Kot bi nas bilo strah sprememb, drugačnosti, igrivosti, o kateri sem govorila v začetku. Kot bi to, da se nekaj razvija brez konfliktov, ustaljenih procedur, priznavanja formalnih avtoritet, brez »trpljenja« in odrekanja, ne bilo vredno, ne bilo primerno. Pa smo spet pri tistem toku, pretočnosti, energiji. Moje izkušnje so, da se mi ta »klik« večkrat zgodi s tujci, z ljudmi, ki jih komajda poznam, a se nam zazdi, da se poznamo od nekdaj. Tok steče, prostor za ustvarjalnost se razpre, sodelovanje postane samoumevno nadaljevanje.

Slovenija dom voditeljstva in priložnosti

Kako dojemaš Slovenijo?

Hvaležna sem, da sem rojena v sLOVEniji. Izjemna dežela, po naravni in energetski plati. Obenem pa še nesproščena, ujeta v vzorce preteklosti, ki bi se jih lahko že osvobodili. Vedno poudarim, da v sLOVEniji živim zato, ker je to moja izbira, ne zato, ker bi bila to nuja. Ker sem si to izbrala, to tudi cenim in spoštujem. Si pa ne predstavljam, da ne bi sočasno sodelovala in delovala v širšem mednarodnem prostoru. Brez tega bi se v sLOVEniji počutila ujeto, omejeno, večkrat tudi nerazumljeno. Prav kombinacija domačega in tujega me izpolnjuje. Kot sem že povedala, se mi tisti magični »kliki« zgodijo večkrat s tujci, v tujini. Kot bi moj DNK bil hitreje razumljiv izven domačih meja. Moje največje bogastvo je mreža ljudi, s katerimi sodelujem. Poslovni odnosi se prepletajo s prijateljskimi in na ta način se igrišče, ki ga omenjam, razprostira po celem planetu. Ko tole pišem, sem pri prijateljih na otoku Maui na Havajih, kjer odkrivam nove priložnosti za povezovanje znanj, izkušenj, praks na področju, kjer delujem. Spoznala sem nove ljudi, s katerimi smo na sorodnih frekvencah, delimo iste vrednote in že zarisujemo nove točke na zemljevidu sodelovanj. sLOVEnija je lahko odlično stičišče, če le razumemo, da je ključ v pretočnosti, v odpiranju, povezovanju, sodelovanju. Da vse to ni grožnja, ampak naš dar.

Kaj so po tvojih izkušnjah pri voditelju/ici tri (ali pet) najpomembnejših lastnosti (zakaj)?

Voditelje začutimo. Intuitivno jih prepoznamo. Verjetno niti nismo sposobni navesti tega, kaj nas »potegne«, prepriča, da tem ljudem sledimo, da jim zaupamo. Najboljši lakmusov papir so kritične situacije. V njih se izkaže, kdo je ohranil trezno glavo, odreagiral na način, da je preprečil, ali vsaj omilil katastrofo. Vsak od nas se zagotovo spomni kakšne situacije, v kateri je nastopil tisti »aha« učinek – ko smo nekomu sledili, ker smo to enostavno začutili. Če bi skušala najti lastnosti voditeljev, bi bila to zagotovo najprej samouresničenost. Oseba, ki živi svoje življenje skladno s svojim poslanstvom in vrednotami, ki je s tem zadovoljna, je dovolj trdna, da izžareva to na svoj edinstven način navzven. S tem je povezana avtentičnosti, empatija, ustvarjalnost, humor, pa še ena nujna lastnost – da človek sam sebe ne jemlje preveč resno.

Česa opažaš v Sloveniji preveč, česa premalo? In v svetu?

Premalo se sprašujemo, preveč hitimo in sledimo. Premalo smo v trenutku, preveč v preteklosti ali prihodnosti. Premalo smo hvaležni, preveč hlepimo po več. Premalo se zavedamo soodvisnosti vsega in vseh, preveč prelagamo odgovornost na druge. Tako v Sloveniji, kot v svetu. Zavedanje globalne povezanosti, planetarnega državljanstva je tisto, kar moramo ozavestiti in začeti resnično živeti.

Brušenje, energija in lekcije

Kaj te je v tvojem življenju najbolj zaznamovalo?

Življenje samo. Vsak dan znova. Z vsem in vsemi, kar prinaša. Ne zaznamuje, brusi, kali, preoblikuje.

Kdo so bile osebe, ki so te podprle, ki te podpirajo?

Vsakdo, ki pride na pot, ima svojo vlogo in poslanstvo. Podpora je včasih vidna šele, ko se ozremo nazaj in smo jo sposobni prepoznati kot tako. Zato mrežo odnosov, ki sem jo že omenila, razumem kot moje največje bogastvo. V različnih situacijah se aktivirajo različni členi tega mojega omrežja in me podprejo na v danem trenutku najdragocenejši način. Tok vedno teče v dve smeri in zato vem, da smo opora drug drugemu. Med nami kroži energija, ki nas polni in podpira, da lahko smo, kar smo.

Od kod jemlješ energijo, navdih?

Vsak dan je darilo. Edinstven in neponovljiv. Zbuditi se v novo jutro pomeni imeti novo priložnost. Za igranje na neskončnem igrišču. Za spoznavanje sebe in drugih. Za ustvarjanje. Za delovanje in mirovanje. Za ljubezen.

Jose Morales pravi, da se prav iz napak največ naučimo. Katera je bila zate pomembna v smislu življenjskih in/ali poslovnih lekcij in kako gledaš danes nanjo?

Ne vem, če gre za napake. Bolj se mi zdi, da gre za lekcije, ki nam pomagajo zoreti in nas usmerjati na pot, ki je naša, avtentična. Učimo se iz dobrega in slabega. Vedno gre za to, kako določeno izkušnjo doživimo, kako se nanjo odzovemo. Sama po sebi ni nobena dobra ali slaba. Šteje, če se iz nje zmoremo kaj naučiti, se po spirali življenja premakniti naprej. Z leti do življenja postajam ponižnejša. Vse bolj odprto in z zaupanjem sprejemam lekcije, ki jih kdaj razumem šele, ko se ozrem nazaj. V vsakem dnevu se kaj naučim in pred spanjem se zahvalim za doživeto.

Kaj je zate najpombnejše v življenju?

Odnosi. Ljudje smo socialna bitja in drug brez drugega ne moremo živeti. Z zavedanjem pomena, edinstvenosti in vrednosti vsakega od nas, se paleta barvitosti odnosov bogati. Začinjeni z ljubeznijo so najlepši in najdragocenejši eliksir bivanja.

Kako gledajo tvoji otroci nate?

To bi znali povedati najbolje oni sami. Zame so večni vir navdiha in najboljši učitelji. Vsak od njih ima svoje poslanstvo in vsak me brusi na drugačen način. »Štiriperesna deteljica« vrednot – ustvarjalnost, disciplina, svoboda in odgovornost – osredišča naše odnose in znotraj tega vsak najde svoj prostor izražanja. Sem mama, ki imam svojo vlogo rada in jo živim najbolje kot zmorem. Z vsemi radostmi in bridkostmi, ki jih življenje prinaša.

Ponesi me v spremenjeno prihodnost

Kaj je tvoje sporočilo mladim, kaj voditeljicam/voditeljem, kaj ženskam?

Bodi TI!

Kaj pa tvoj pogled v prihodnost? Kaj boš, boste, še ustvarili, kam nas pelješ?

Osredotočeni na sedanjost smo v okviru platforme Circular Change odprti za sodelovanja in povezovanja, ki vodijo k sistemskemu utrjevanju modela krožnega gospodarstva v mednarodnem kontekstu. Stvari se dogajajo hitro in obenem nepredvidljivo – v pozitivnem smislu. V prvi polovici leta imamo nekaj vidnejših mejnikov – februarja konferenca z Evropsko platformo za krožno gospodarstvo v Bruslju, marca bom otvorila prvo konferenco o krožnem gospodarstvu na Dunaju, 10.-11. maja organiziramo tretjo mednarodno konferenco Circular Change v Kostanjevici na Krki in v Mariboru, kjer bodo v središču nacionalni kažipoti za krožno gospodarstvo, vključno s slovenskim, ki ga bomo predstavili… Vmes zanimivi projekti s partnerskimi podjetji, številne delavnice, predavanja, gostovanja. Igrišče je živahno!

Kako je bilo v Davosu (kot finalistka nagrade), kakšni so bili občutki?

Doživeti Davos je posebna izkušnja. Izjemni varnostni ukrepi (več varnostnikov kot udeležencev), izbrana družba odločevalcev z vseh koncev sveta, obenem pa zelo neformalno in neposredno druženje. Kot finalistka nagrad The Circulars sem na slavnostnem dogodku z veseljem čestitala zmagovalcu v kategoriji Circular Leadership, kjer sem bila ena od šestih finalistov. Frans Van Houten, CEO Philipsa, je zelo »prizemljen« mož. Pogovarjala sva se predvsem o tem, kako čim več ambicij udejanjiti v praksi, kako pospešiti prehod podjetji v krožne poslovne modele, kako na enostaven in razumljiv, predvsem pa merljiv način spodbuditi krožno javno naročanje, povezovanje javnega in zasebnega sektorja. S predsednikom Vlade dr. Mirom Cerarjem, ki se letos udeležuje panela na temo krožnega gospodarstva v Davosu, sva uskladila konkretne pobude, ki jih lahko predstavi Slovenija in si tako utrdi vlogo ene vodilnih evropskih držav pri spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. Minister za okolje iz Ruande, predstavniki sklada SITRA iz Finske, platforme Circle Economy iz Nizozemske – to so nekateri od nosilcev krožnih sprememb, s katerimi v okviru platforme Circular Change odlično sodelujemo in se drug od drugega učimo. Največji kapital je prav znanje, ki ga lahko med seboj prenašamo. Krožni prehod je proces in brez sodelovanja preboji niso mogoči.

Posebej me je razveselilo, ko so organizatorji dogodka The Circualrs kot enega od napisov, ki so krasili prizorišče dogajanja, zapisali: »Circular Change requires collaboration. Who in this room can help you achieve your goals?« Zaupali so mi, da so s tem želeli narediti poklon temu, kar v okviru platforme Circular Change najbolj spodbujamo – povezovanju, ki posameznike opolnomoči, da hitreje uresničijo svoje cilje. Da je to prav posebno darilce zame. Tovrstne pozornosti pobožajo dušo in potrdijo, da so med nami nevidne vezi, ki delujejo in se manifestirajo na načine, ki se jih ne da »kupiti«. Pa smo spet tam – ta življenjski »flow« 🙂

~ ~ ~

Ladeja Godina Košir finalistka za nagrado The Circulars 2018

Med 6 finalistov za globalno nagrado The Circulars 2018 v kategoriji Circular Economy Leadership, namenjeni izjemnim posameznikom, se je uvrstila Ladeja Godina Košir. Nagrade podeljuje Svetovni gospodarski forum (WEF) in iniciativa Forum of Young Global Leaders v sodelovanju z Accenture Strategy. Med nominiranci so uveljavljena imena kot na primer predsednik uprave družbe Philips, Frans van Huten. Žirija je nagrade podelila v sklopu letnega vrha Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, 22. januarja 2018. Vloga Slovenije med nosilci krožnega prehoda s tem priznanjem v mednarodni areni postaja še vidnejša. Vir: Circular Change.

 

~ ~ ~

O platformi Circular Change

Kako lahko Slovenija izkoristi krožni prehod kot priložnost za krepitev mednarodne konkurenčnosti in ohranjanje kakovosti življenja za vse? Na ravni EU je ocenjeno, da do leta 2030 lahko s prehodom v krožno gospodarstvo zagotovimo 600€ milijard prihrankov in ustvarimo do leta 2035 več kot 170.000 novih delovnih mest . Temu Evropa namenja finančna sredstva v višini več kot 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov.  Nizozemska, Finska, Danska – državam, ki svojo konkurenčnost gradijo na razvoju krožnih poslovnih modelov, se pridružuje Slovenija s Kažipotom prehoda v krožno gospodarstvo. 12 regionalnih posvetov z vključevanjem nosilcev krožnih praks je zaključenih, prvi »zapisi s terena« zbrani v Regionalnem poročilu.  Circular Change povezuje konzorcij partnerjev, med katerimi so dr. Janez Potočnik, Insitut Jožef Stefan, Inštitut Wcycle in vodilni partner Gm. Vir: Circular Change.

~ ~ ~

O krožnem gospodarstvu

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe. Vir.

~ ~ ~


Kdo je Ladeja?

Mag. Ladeja Godina Košir je mama treh T-jev – Taje, Tina in Tese. Poslovno jo opredeljuje vloga iniciatorke in direktorice mednarodne platforme za krožno gospodarstvo Circular Change. Ladeja je govornica in soustvarjalka številnih mednarodnih dogodkov. Kot strateška povezovalka različnih deležnikov se osredotoča na spodbujanje prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo. V vodstvenih in izvršnih vlogah ima več kot 20 let mednarodnih izkušenj. Za svoje delo je bila nagrajena s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami, predsedovala je različnim žirijam, sodeluje v programskih svetih in upravnih odborih in mednarodnih institucijah. Je habilitirana visokošolska predavateljica, publicistka, moderatorka, mentorica … in še marsikaj.

Fotografije: osebni arhiv Ladeje Godina Košir

1 komentar

Vpišite vaš komentar

<