me.tuljev učinek

Zdravje in krvni obtok človeštva

Avtor: Rok Kralj 28. avgusta, 2025

»Od vseh teh procesov je prav krvni obtok simbol, v tej simboliki pa se skriva ključ do vzpostavitve reda v svetu — prosto kroženje vsega, kar je potrebno, do vseh delov velikega telesa človeštva. Kri predstavlja življenje, in svobodna izmenjava, svobodna delitev ter prosto kroženje vsega, kar je nujno za pravilno človeško bivanje, bo značilnost prihodnjega sveta. Danes ti pogoji ne obstajajo; telo človeštva je bolno in njegovo notranje življenje porušeno. Namesto svobodne cirkulacije med vsemi deli življenjskega vidika človeštva so nastopili ločenost, zaprti kanali, zastoji in stagnacija. Šele silovitost sedanje krize je prebudila človeštvo k spoznanju njegovega bolezenskega stanja, k razumevanju razsežnosti zla, ki se je zdaj razkrilo kot izjemno obsežno, in bolezni »človeške krvi« (simbolično razumljeno), ki so tako hude, da lahko le najskrajnejši ukrepi — bolečina, trpljenje, obup in groza — zadostujejo za ozdravitev.« (Alice A. Bailey: Esoteric Healing)

Človeštvo kot organizem

Človeštvo si lahko predstavljamo kot celovit organizem in ga primerjamo s posameznikom. Kdaj lahko rečemo, da smo zdravi? Takrat, ko so vsi deli telesa v ravnovesju ter lahko vsak organ in vsaka celica nemoteno opravljata svoje naloge. Zdravje in blaginja najmanjšega dela sta vedno odvisna od celote — in obratno. Če današnje človeštvo pogledamo kot na organizem oziroma telo, lahko rečemo, da je bolno.

V nekaterih delih človeškega organizma so se nakopičile (pre)velike količine koristnih snovi oziroma dobrin – mnogo več, kot jih dejansko potrebujejo – medtem ko drugod vlada pomanjkanje ali celo huda stiska. »Bogati« deli tega organizma se vedejo, kot da so ločeni od celote in živijo svoje lastno življenje. Pa vendar, ali lahko možgani uspevajo, če so pljuča bolna? Ali lahko srce deluje brezhibno, če ledvice hirajo? Ali lahko mišice opravljajo svojo nalogo, če črevesje propada? In tako naprej.

Pred kratkim je izšlo Poročilo o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu 2025 (SOFI – The State of Food Security and Nutrition in the World 2025), iz katerega izhaja, da se je v letu 2024 s kronično lakoto soočalo med 638 in 720 milijoni ljudi, kar predstavlja od 7,8 do 8,8 odstotka svetovnega prebivalstva. Da bi si te številke lažje predstavljali: to je občutno več, kot znaša celotno prebivalstvo vseh 27 držav članic Evropske unije, ki trenutno skupaj šteje približno 450 milijonov ljudi. Prav tako je pretresljiv podatek, da je bilo leta 2024 približno 2,3 milijarde ljudi po svetu zmerno ali hudo prehransko ogroženih.

Po najnovejših podatkih revije Forbes za leto 2025 svetovni milijarderji – skupaj jih je 3.028 – posedujejo približno 16,1 bilijona ameriških dolarjev (okoli 15.000 milijard evrov) neto premoženja. Njihovo skupno bogastvo je torej večje od bruto domačega proizvoda (BDP) vseh držav sveta, z izjemo Združenih držav Amerike in Kitajske.

Ekonomski sistem – krvni obtok človeštva

Vsi smo povezani, vsak del človeštva vpliva na drug del – kot vsak organ na drugega v človeškem telesu

Več kot očitno je, da organizem človeštva boleha zaradi pretiranega kopičenja na eni strani in obsežnega pomanjkanja na drugi. Zato ne moremo normalno delovati in se ne moremo celovito razvijati. »Krvni obtok«, ki ga lahko primerjamo z ekonomskim sistemom, je tisti, ki povzroča kopičenja in zastoje v organizmu človeštva.

Tako kot v človeškem telesu kri prek mreže arterij, kapilar in ven neprestano kroži ter vsaki celici prinaša kisik in hranila (dobrine), bi moral tudi v organizmu človeštva neovirano delovati »ekonomski obtok«. Naloga ekonomskega sistema je, da oskrbuje vse celice (ljudi) in organe (družbene skupnosti ter organizacije) družbenega telesa s tistim, kar potrebujejo za življenje in razvoj.

»Srce« tega sistema so predvsem finančne in gospodarske institucije, ki omogočajo kroženje dobrin v organizmu človeštva. Denar v tem obtoku deluje kot prenašalec življenjskih dobrin: ni končni cilj ekonomskega sistema, temveč sredstvo za posredovanje in prenos dobrin ter hranilec njihove vrednosti (privarčevana sredstva za primer nenadnega pomanjkanja). Dobrine so kot kisik in hranilne snovi v človeškem telesu, pridobljene iz zunanjih in notranjih virov.

Če so »žilne poti« – trgovske in logistične povezave – pretočne ter enakomerno oskrbujejo vse dele, organizem ostaja zdrav. Kadar pa se v nekaterih predelih kopiči preveč, drugje pa tok skoraj zastane, se pojavijo znaki bolezni: celice hirajo, organi slabijo, in tudi »bogatejši« deli ne morejo več delovati brez motenj.

Kri je življenje samo

Čeprav neposredne povezave verjetno ni, je zanimivo, da beseda kri v sanskrtu (कृ oziroma kṛ) pomeni ‘delati’, ‘izvršiti’ ali ‘opraviti’. Iz tega korena izhajata tudi besedi kriya – ‘dejanje’ ali ‘aktivnost’ – ter karma – dejanje, ki je bilo izvršeno in predstavlja posledico aktivnosti.

Kri, tako v simboličnem kot dejanskem pomenu, predstavlja življenje samo – življenjsko aktivnost in dejavnost. Prenaša koristne snovi, odvaja škodljive, hrani in povezuje vse celice in organe telesa. V simboličnem smislu je kri osrednji del ekonomskega sistema organizma. Če v krvnem obtoku nastajajo zastoji, če so nekatere žile zaprte ali skoraj neprehodne, bo organizem kmalu resno zbolel. Mar ni to pravzaprav opis stanja današnjega človeštva?

Kaj pomeni, če nekdo zaustavi »kri življenja«, torej nujne življenjske dobrine, lahko danes vidimo v Gazi in še mnogih drugih krajih po svetu. Odreči človeku hrano, vodo, zdravila in druge osnovne dobrine je zlo – zločin proti človeštvu. Takšno dejanje (kriya) nosi hude posledice (karma), ne le za tiste, ki drugim odrekajo dostop do dobrin, temveč tudi za tiste, ki stojijo »križem rok«, čeprav bi lahko ukrepali.

Kriza kot priložnost za ozdravitev

Besedo kri znova zasledimo v besedi kriza, ki sicer ni neposredno povezana s sanskrtsko besedo, vendar bi morda lahko šlo za starodavno sorodnost. Kriza izhaja iz latinske besede »crisis, ta pa iz grške krísis ‘odločitev’, ‘ločitev’, kar je sorodno s krī́nō ‘odrežem’, ‘ločim’, ‘odločim’, ‘razsodim’. V evropskih jezikih je beseda sprva pomenila ‘odločilni, kritični trenutek v razvoju bolezni’. Od tod se je pomen posplošil v ‘težek položaj’.«

Smo torej na prelomni točki, v težkem položaju, v kritičnem trenutku bolezni, ki od nas zahteva jasno odločitev. Se bomo oklepali starih – predvsem ekonomskih – načinov delovanja, ki so nas pripeljali v krizo, v »bolezensko stanje«, ki milijonom ljudi in celotnim skupnostim povzroča tolikšno trpljenje? Ob tem pa tudi vsi ostali čutimo posledice te bolezni, saj je zdravje organizma – človeštva kot celote – vedno pogojeno z zdravjem vsakega posameznika, prav tako kot je zdravje posameznika odvisno od zdravja celotnega človeštva. Ali pa se bomo odločili za zdravljenje oziroma resnično spremembo našega načina življenja – korak, ki je nujen tudi, kadar kot posamezniki resno zbolimo.

Zdravilo za obolelo človeštvo: ekonomija delitve 🌏

Kaj torej potrebujemo za resnično zdravje človeštva? »Prosto cirkulacijo vsega, kar je potrebno, do vseh delov velikega telesa človeštva. Kri predstavlja življenje, in svobodna izmenjava, svobodna delitev ter prosta cirkulacija vsega, kar je nujno za pravilno človeško bivanje, bo značilnost prihodnjega sveta.«

Z drugimi besedami: vsakemu človeku moramo omogočiti, da nemoteno zadovoljuje svoje osnovne potrebe – dostop do hrane in čiste vode, oblačil, primernega bivališča, zdravstvenega in socialnega varstva ter izobraževanja. To so temeljne potrebe vsakega človeka (celice v organizmu človeštva) pa tudi njegove osnovne človekove pravice.

Prav tako nobeni skupini ljudi ali narodu ne smemo odreči pravice do hrane in drugih dobrin, torej pravice do življenja samega. Kaj bi se zgodilo s človeškim telesom, če bi mu odstranili življenjsko pomemben organ? Narodi so namreč organi v organizmu človeštva. Rezultat bi bil propad, smrt. Ne dopustimo tega!

Sodelovanje in medsebojna delitev – zdravilo za obolelo človeštvo

Na srečo ne potrebujemo zapletenih zdravljenj. Zdravilo za revščino in lakoto je preprosto: hrana in druge osnovne dobrine. Ekonomski sistem oziroma »krvni obtok človeštva« moramo preurediti tako, da bo slehernemu organu (narodu, družbeni skupnosti, skupini, družini) in celici (človeku) zagotavljal dobrine, potrebne za življenje, rast in razvoj.

Takšen ekonomski sistem je ekonomija delitve, ki lahko uspešno deluje le, če vsi organi in celice – torej narodi in ljudje – sodelujejo za zdravje celotnega organizma človeštva. Zdravo človeštvo pa vsakomur omogoča zdravje in blaginjo, kot je tudi zapisano v 25. členu Splošne deklaracije človekovih pravic:

»Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.«

Smo zmožni sprejeti to preprosto in učinkovito zdravilo?

Viri:
Ekonomija delitve
Alice A. Bailey, Esoteric Healing
The State of Food Security and Nutrition in the World 2025
The Economic Times – Billionaires, you need a change of tack
Wikipedia – List of countries by GDP (nominal)
Slovenski etimološki slovar
Slovenski etimološki slovar
Kriza in medsebojna delitev – blog
Zdravje človeštva – blog
Wikipedia – Kriyā
Wisdom Library – kri (concept)
Wikipedia – Karma
Wisdom Library – kri (definition)
Frazeološki slovar slovenskega jezika: kri
Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta. 

Foto: Rok Kralj