Ženska, ki je samozavestno izbrala NE

Ženska, ki je samozavestno izbrala NE

Ženska, ki je samozavestno izbrala NE

avtor 1. februarja, 2021 0 komentarjev

Začelo se je v njeni družini. Prva leta ljubezni so ji dala samozavest, družinske dinamike v odraščanju pa poligon za učenje o tem, zakaj in kdaj je potrebno reči ne. Nadaljevalo se je v šoli, na faksu, pa na delovnih mestih, dokler ni Tjaši Strle, komunikologinji in strokovnjakinji za postavljanje osebnih meja, postalo jasno, da imamo ljudje množično izzive z izražanjem samih sebe, postavljanjem zase, določanjem svojih meja in poguma, ki ga za vse to potrebujemo. Nekaj temeljnega znanja v pogovoru o mejah in svojih izkušnjah deli tudi z nami. Posebej izpostavi, da brez vztrajanja v nelagodju in tesnega odnosa s svojim telesom ne gre.

Kdo je Tjaša v petih pridevnikih in zakaj ste izbrali točno te?

Vztrajna, srčna, kreativna, radovedna in odprta, če jih že moram izbrati pet. (smeh) Zagotovo jih je več. Vidim se kot človeka, ki ima lastnosti, ki jih poskušam negovati v sebi. Povezane so z vrednotami, nadgrajujem pa se s tem, kar jaz pri drugih ljudeh občudujem. Igrivost se mi zdi zelo pomembna, saj sama pri svojem delu spoznavam, kako drugače potekajo vse zadeve, če sem odprta ter prinašam ščepec igrivosti v vse aktivnosti – in seveda, če prisluhnem tudi svoji intuiciji.

Šele ko daš sebe na prvo mesto, lahko daješ drugim

Od kod izhaja vaša poslovna ideja – postavljanje meja?

To je tematika, s katero se že vse življenje soočam. Imela sem tako družino, ki je bila super poligon za postavljanje meja. Moji družinski člani so imeli izzive s postavljanjem in spoštovanjem osebnih meja. Podobne izzive sem opazila pri ljudeh v srednji šoli in na faksu, kasneje tudi v delovnem okolju. Ugotovila sem, da ima večina ljudi s tem težave, da niso suvereni v tem.

Simbioza med moškim in žensko je pomembna, ker verjamem, da smo en drugemu v doprinos. Preplet moških in ženskih energij je krasen.

Zelo malo je ljudi, ki si upajo izraziti tisto, kar čutijo; ki si upajo biti drugačni od množice. Reči ne, čeprav ljudje okrog njih govorijo da. Dostikrat se zgodi, da ljudje rečejo da, ker si ne upajo biti drugačni. Zadaj je potreba po tem, da bi nas imeli radi, da bi bili sprejeti in da bi pripadali. Veliko ljudi se boji iskreno izraziti, tudi če jim nekaj ne ustreza, ker se bojijo izstopati. Lahko se na podzavestni ravni bojijo, da bi jih “skupina zavrgla” in da bi bili izločeni. Začutila sem, da je to res pomembna tematika, ki bi jo rada delila z ljudmi. Ljudi bi rada naučila prepoznavati lastne osebne meje, da jih nato znajo na samozavesten način ustrezno skomunicirajo z drugimi. Za to pa je potrebno veliko poguma in zato tudi rada opogumljam ljudi, razbijam mite, ki so tudi v Sloveniji prisotni, o tem, da si hitro egoist, če se postaviš zase, ali če daš sebe na prvo mesto. Pa to ni res, ker ko najprej poskrbiš sam zase, lahko posledično daš veliko več tudi ljudem okrog sebe. Kadar si ti dobro, imaš več energije tudi za to, da daješ ljubezen ali karkoli drugega drugim. Zato je to res pomembno.

Ko telo pokaže neugodje, je pravi čas

Kako ste se sami naučili postavljate svoje meje? Na kakšen način lahko pri sebi prepoznamo, kdaj postaviti mejo?

Verjetno je pri meni to splet okoliščin, obenem pa se mi zdi, da sem v primarnih letih dobila veliko ljubezni in zaupanja vase. Se mi zdi, da je oče v prvih letih res verjel vame in me vzpodbuja, ter mi verjetno dal dober temelj tudi za naprej. Tako sem se upala izražati in postavljati zase.

Želim soustvarjati okolje, kjer drug drugega vzpodbujamo, si dopuščamo svobodo in sprejemamo našo različnost, ter to vidimo predvsem kot dodano vrednost naši družbi.

Komunikacijo imam tudi v natalni karti, čisto intuitivno sem šla študirati komunikologijo in ne bi mogla bolje izbrati. Včasih se mi zdi, da me je življenje vodilo na pot komunikacije. V tem sem tudi dobra, v komunikaciji z ljudmi. Za prepoznavati osebne meje pa vedno vzpodbujam ljudi, da naj bodo čim bolj v stiku s svojim telesom, naj bodo najboljši prijatelji. Telo nam res daje odgovore, tudi takrat ko je čas, da se postavimo sami zase. Lahko začutimo kontrakcijo v telesu, nas kje začne stiskati, občutimo nelagodje. Telo je zelo dober pokazatelj tega, da naj postavimo mejo, da nam je nekaj neprijetno. Takrat je čas, da se izrazimo.

Osebne meje so temelj vseh odnosov

Po eni strani ste omenili, da je primarna družina vplivala na to, da ste začeli prepoznavati nujnost postavljanja osebnih meja. Hkrati pa, da vam je ravno veliko ljubezni v prvih letih v družini dalo tisto ključno, da danes lahko to vedenje predajate naprej. Kako to dvoje sovpada?

Naše družine niso samo črno bele, ne prejmemo samo pozitivnih ali samo negativnih stvari, ki nas določajo in nam dajo popotnico v življenju. Med odraščanjem sem imela zelo dober poligon za postavljanje meja. Mama jih večinoma ni postavljala, oče jih je znal dobro kršiti. Jaz pa nikoli nisem pustila, da bi se meni prav veliko kršile osebne meje. Tega ne bi zmogla, če ne bi sprva v družini, sploh od očeta, dobila veliko ljubezni, spodbude in zato tudi samozavesti. Tako sem včasih postala tudi zagovornica mame.

Danes, ko gledam za nazaj, vidim svojo družino kot izjemno učno uro v mojem življenju, ki mi je zelo veliko dala in iz katere sem se ogromno naučila. Tako imam danes veliko kvalitet, ki jih najbrž ne bi razvila, če ne bi bila rojena v točno tej družini in če ne bi imela točno takšnih izzivov, s katerimi sem se soočala. Verjamem pa tudi v to, da ko si enkrat odrasel, je tvoja odgovornost, da tudi kakšne “križe”, ki si jih pridelal od doma, začneš ozaveščati in preobraziti v svetlobo. Oziroma v to, da lahko naprej širiš ljubezen. Najprej do sebe, da se imaš rad ali pa da se vzljubiš nazaj, če si slučajno pozabil. Nato to ljubezen deliš z vsemi, s katerimi prideš v stik. Seveda na način, da se znaš postaviti zase in da znaš poskrbeti zase. Tukaj pridejo na vrsto tudi osebne meje, ki so, kot vedno rada rečem, temelj vseh naših odnosov. V odnosu bomo res lahko zadovoljni in imeli funkcionalno razmerje, če bosta oba, ki sta v odnosu udeležena, znala najprej ozaveščati svoje potrebe in osebne meje, nato pa to znala tudi suvereno in na spoštljiv način komunicirati drug z drugim. Tako postavimo super temelj, da tudi z drugimi ljudmi zgradimo krasne odnose.

Da rečeš ne, je zavestna izbira

Postavljanje meja je velikokrat povezano z jasnim izrazom “ne, ne bi; ali pa: nočem, ni mi do tega.” Se pa zdi, da je v marsikomu en kup pasti, preden izrečemo ne brez kakršnegakoli občutka krivde. Kako se s tem spopadati, s temi ne-ji, ki nam morda niso več tako naravni?

Verjetno to izhaja tudi iz naše kulture, čeprav zagotovo nismo samo Slovenci tisti, ki ne znamo dobro postavljati osebnih meja in reči ne. Pa tudi iz naših primarnih družin, ker če otrok reče ne in ga starš ne upošteva ali ga sili v nekaj, ker ima svojo agendo, se to zagotovo pozna v prihodnosti. Taki ljudje težje rečejo ne, ker njihov ne veliko let ni bil spoštovan. Glede krivde, ko rečemo ne, pa je meni zelo všeč citat od Brene Brown: ”Izberem pogum pred tem, kar je udobno.” Včasih je ne tudi neudoben, sploh če nekdo nasproti tebe pričakuje, da boš rekel da – ti pa mu rečeš ne in morda celo opaziš, da mu to ni všeč. Ti pa še vedno pokončno stojiš za tem kar si rekel. Ja, zna biti neprijetno. To je zavestna izbira, ki jo narediš, da si upaš biti pogumen in da boš upal vztrajati tudi v nelagodju, dan za dnem.

Večkrat, ko se izpostaviš in obstaneš v nelagodju, lažje postane. Vedno bolj si začneš zaupati in graditi svojo samopodobo, jo izboljšuješ in potem enostavno ni več poti nazaj. Koraki, ki jih je potrebno zavestno izbirati. Drugače ne gre. Pomaga, če imaš kakšnega zaveznika. Takega, ki verjame in zaupa vate, te vidi takšnega, kot si, in spoštuje to, kar rečeš. Naj bo to prijatelj, družinski član, partner, ali pa tudi kakšen mentor, ki ti pri tem vsaj na začetku pomaga, da si bolj samozavesten in da se upaš zares izraziti in postaviti zase. Sploh če si bil dlje časa v nekem ciklu, kjer tega nisi počel.

Izognimo se izgorelosti s postavljanjem meja – tudi na delovnem mestu

Kakšni so odzivi iz delavnic, ko se ljudje preizkusijo reči ne brez kakšne večje drame?

Odzivi so krasni, ljudje so navdušeni. Vidi se, da je potreba po tem v Sloveniji in tudi izven naših meja. Ljudje potrebujejo dodatno vzpodbudo, da je ok, da si upajo biti to, kar so. Sama pogum za postavljanje svojih osebnih meja vedno najdem. Kot rečeno, težav z izražanjem in jasno komunikacijo nimamo le v zasebnih odnosih, kot so naša partnerstva, prijateljstva in vezi z družinskimi člani, pač pa tudi v naših delovnih okoljih, z delodajalci in s sodelavci. Pogosta direktna posledica tega je izgorelost.

Tako sem razvila tudi delavnico o postavljanju osebnih meja znotraj delovnih ekip. Njen namen je opolnomočiti zaposlene, jim pomagati, da prepoznajo lastne osebne meje in se jih naučijo na ustrezen način tudi komunicirati z drugimi. Posledično je manj konfliktov, manj zamer, manj opravljanja. Več energije za delo, bolje izpeljani projekti, ker ljudje sami pri sebi prepoznajo, kje so njihove meje. S tem se izognejo tudi bolniškim odsotnostim in potencialni izgorelosti.

 

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: Svit Pintar in osebni arhiv Tjaše Strle

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.