Zgodba o aktivistični Nomi

Zgodba o aktivistični Nomi

Zgodba o aktivistični Nomi

avtor 24. avgusta, 2021

Z Nomi Hrast sva skoraj istih let, obe delujeva na področjih trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti in mladih, celo živiva v istem mestu, … Vendar se najine poti še niso zares prekrižale osebno v sodelovanju na kakšnem skupnem projektu. To samo potrjuje dejstvo, da imava obe preveč dela na raznolikih frontah znotraj istega bazena, ki bi mu lahko nadeli ime aktivizem. Zato sem jo povabila v DUET. DUET (dejansko udejanjen ekološki temperament) se je razvil iz serije člankov POET (potencialna oseba ekološkega temperamenta). Pa jo spoznajmo bolje, saj Nomi z njenimi dosežki vidim kot osebo, ki si uspešno prizadeva in deluje z namenom doseganja pozitivnih sprememb. Prepričana sem, da bi lahko bila tudi poklicna navdihovalka.

V naslovu tega prispevka sem namignila, da si aktivistka. Se povsem poistovetiš s tem nazivom in zakaj, kje se po tvojem oziroma zate začne ta aktivizem pri posamezniku?

Ob pomisleku na besedo aktivizem si najprej predstavljam nekoga s sabljo, ki čaka na boj. Sebe si sicer ne predstavljam, da bi z nasiljem dosegla svoje. Bolj se poistovetim z zagovorništvom, predvsem pa s strastjo, da lahko nekomu pomagam in nekaj spremenim na bolje.

Ekonomija družbene odgovornosti & navdih v družini

Trenutno si še študentka ekonomije. Vemo, da je sedanji družbeno-gospodarski tempo razvoja trn v peti naravnemu ravnovesju našega planeta. Meniš, da moramo ekonomijo in njene posledice konkretno premisliti, vpeljati kakšen nov obetajoč in inovativen model?

Menim, da bi vsak moral razumeti osnove ekonomije, saj so temelj vsega. Predstavljajmo si, da beremo časopis in ne razumemo osnovnih ekonomskih pojmov ter osnovnih načel delovanja gospodarstva – skoraj zagotovo ne bi razumeli več kot polovice člankov v časopisu. Nove modele se vpeljuje in razvija nenehno, njihova prepoznavnost pa je zagotovo odvisna od dobrih povezav in »prepoznavnosti« razvijalcev modelov.

Družbena odgovornost posameznika in podjetij je pomembna in enostavno razumljiva. Najlažje jo ljudem razložiš skozi enostavne primere, kjer pojasniš, da je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja. V času koronavirusa je skoraj vsak uporabil besedo »družbena odgovornost«, »bodimo družbeno odgovorni«. Zanima me, koliko izmed teh ljudi se zaveda širine tega pojma in širšega pomena. Predvsem zato, ker bi z vsakodnevnim zavedanjem družbene odgovornosti in lastnega vpliva svet deloval bolje.

Tvoja mami, Anita Hrast je precej pomembna oseba na področju družbene odgovornosti v Sloveniji in širše – kako je videti vajin tipični dan doma, ko delata za IRDO, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti? Se vama ideje o projektih, dogodkih porajajo tudi pri nedeljskem kosilu, med sprehodi, pri reševanju križank morda?

Uf … Zagotovo ni tipičen družinski odnos. Večino »prostega« časa predstavlja pogovor o kakšnih projektih, novih idejah. Zagotovo pa skupno delo prinese tudi veliko konfliktov, reševanja katerih še vedno nisva čisto uskladili. Iskanje ravnotežja med družinskim in službenim odnosom včasih ostaja izziv.

Lastna pobuda in spoštovanje kot osrednji vodili

Nomi v akciji

Sama si pobudnica nagrade za mlade, ADRASTOS – Slovenske mladinske nagrade za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj ter ustanoviteljica Inštituta digitalnih inovacij … Popelji nas skozi tvoja vodila, poslanstvo in dosežke na tem področju.

Pa morda še podvprašanje: smo mladi po tvojem dovolj vešči digitalnih orodij za potrebe aktivizma ali moramo to še usvojiti?

Namen nagrade ADRASTOS je spodbujanje in nagrajevanje idej in projektov mladih, ki pozitivno vplivajo na družbo in okolje okoli sebe. Predvsem je ideja nastala zaradi pomanjkanja pohval in zahval za pozitivne projekte, ki jih izvajajo in pripravljajo mladi.

Včasih je za motivacijo za nadaljevanje dobrega dela potrebna le pohvala in zahvala. Želim si, da bi mladi slišali »Hvala ti, to kar delaš je dobro. Družba te potrebuje.« Tega nam primanjkuje. Mladi imamo nekako »privzgojene« digitalne kompetence, saj smo odraščali in se razvijali z digitalno tehnologijo. Pomembno je, da jih znamo odgovorno uporabljati, ravno to govori koncept digitalne odgovornosti.

Nam zaupaš, kakšen bi bil idealen svet po tvojem okusu, vem, da rada odpiraš tudi politična vprašanja?

Uf, mislim da bi težko imeli idealen svet in tudi če bi ga imeli, z njim ne bi bili zadovoljni. Popolnost se skriva v nepopolnostih. V svetu pa si zagotovo želim več spoštovanja. Mislim, da bi spoštovanje moralo biti osnova in temelj vsakega odnosa. Našega odnosa do bližnjih, do družbe, okolja in sebe.

Mladi v družbi naj delujejo kot dobro podjetje

Nomi v ustvarjalnem oddihu

Pomen družbene odgovornosti zate, skozi oči mladih in pomen le-te zanje v nekaj besedah je …?

Potrebovala sem skoraj 15 let, da sem si znala končno razložiti pomen družbene odgovornosti. Komaj kasneje sem se začela zavedati, da me je mama skozi življenje ves čas učila družbene odgovornosti. Družbena odgovornost je odgovornost za svoja dejanja, misli in besede. Najlažje bi jo razložila na primeru od mikro do makro področja. Moramo biti odgovorni do sebe, se spoštovati, paziti nase in se imeti radi. Hkrati moramo biti odgovorni in spoštljivi do drugih, saj bomo le tako prejeli enako v zameno. Prav tako pa moramo biti odgovorni do narave in okolja.

Če bi pogledali na širši, podjetniški ravni, si lahko predstavljamo neko veliko podjetje, ki mora biti odgovorno do svojih kupcev (da jih ne zavaja z informacijami in izdelki/storitvami), mora biti odgovorno do zaposlenih in jih ne izkoriščati ter jim zagotavljati zdrave delovne pogoje, hkrati pa mora biti odgovorno do dobaviteljev in tudi do okolja.

Moti me, da je pojem in oznaka družbena odgovornost včasih razumljena kot »modna muha« in »selling point« za podjetja, podobno kot so oznake »eko« in »bio«. Pogosto vidimo, da se podjetja ponašajo z odgovornim odnosom do narave, kar je odlično, ampak moramo se vprašati, ali so podjetja enako odgovorna do kupcev, dobaviteljev in zaposlenih? Vedno je potrebno pogledati holistično, iskati ravnotežje. Če je podjetje na enem področju zelo družbeno odgovorno in na drugem področju družbeno neodgovorno, potem ne moremo govoriti, da je to podjetje družbeno odgovorno.

Pa smo mladi po tvojem v trenutnih razmerah dovolj kreativni, aktivni, povezani, načitani, kompetenčni in praktično naravnani za so-ustvarjanje kakovostne in človeku prijazne družbe?

Mislim, da pri mladih obstaja želja po tem, ampak se jo bojijo/bojimo uresničiti. Da si upaš pokazati svojo kreativnost, kritičnost in kompetenčnost, potrebuješ pogum. Za pogum mladi potrebujemo spodbudo, pohvalo, tega manjka. Skozi proces izobraževanja in odraščanja je vse odvisno od ocen, ocene pa so podane zgolj na podlagi prav/narobe.

Mislim, da bi na neuspehe morali začeti gledati kot na priložnosti za rast, ki bi jih izkoristili zgolj kot stopničko do uspeha. Sama nisem blestela v šoli, tudi zavestno sem se odločila, da mi ocene niso bile najpomembnejše. Očitki učiteljev in profesorjev ob slabših ocenah so bili pogosto kot udarec po glavi. Vedela sem, da zmorem več, ampak sem se odločila, da bom čas in energijo namesto v odlično oceno vložila še v druge dejavnosti.

Povezava mesta Maribor ter samotnega otoka

Nomi z najboljšim prijateljem

Predvidevam, da ti potovanja niso tuja in si videla že marsikateri kotiček sveta … Kaj pa je tisto, kar te veže na Slovenijo, kako bi tujcu na najbolj romantičen način opisala domače mesto, Maribor?

Bi si upala trditi, da sem potovala manj kot povprečen 22-letnik ali 22-letnica, kljub temu pa sem nekaj delov sveta že videla. Maribor je moj dom, nanj me vežejo spomini in ljudje. Najbolj romantičen način opis mesta? Maribor je mesto, skozi katerega potuje reka, ki odnaša skrbi, zato tam živijo srečni ljudje.

Slovenija pa je zame najlepša dežela. Imamo vse, morje, gore, odlično hrano in čudovite ljudi. Žalosti me, ko vidim ljudi, ki mečejo polena pod noge drugim in govorijo slabo o Sloveniji. Država bo tako dobra, kot so dobri njeni ljudje.

Zaupaj nam še to: če bi na samotni otok lahko vzela le 3 stvari, katere bi to bile?

Moj rokovnik s pisalom, partnerja in mačko. Mislim, da imam potem vse.

Treba je rasti z občutkom

Imaš kakšen življenjski moto, ki ostaja nespremenjen že več let morda? In kaj bi v teh časih najraje svetovala ljudem?

»Otroci potrebujejo vzornike, ne kritike.« (J. Joubert)

Že skoraj 10 let me spremlja ta misel in zagotovo me bo še dolgo. Otroci so najranljivejša bitja na svetu in naloga staršev in družbe je, da jim zagotovimo vse potrebno za njihov razvoj. To misel pa lepo dopolni še pregovor, ki ga je vedno znova ponavljala moja babi »Veš Nomica, lepa beseda lepo mesto najde.«

Zadnje besede poznano odzvanjajo tudi v meni … So razlog, da želim izpostavljati dobre, resnične, navdihujoče zgodbe. Ker takšne poti mladih z iskrico v srcu in mislih uresničujejo tisto ta dobro vizijo življenja. Da je mogoče doseči več, še izboljšati okolico ter samega sebe, se bolj povezati, uresničevati kakovostnejše, se lepše razumeti in predvsem odgovorneje ravnati.

Če  je še ne, lahko Nomi v prihodnje spremljajte na Instagramu: @nomihrast

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

Foto: arhiv Nomi Hrast

2 komentarja

Vpišite vaš komentar
  1. Matjaž Mulej
    #1 Matjaž Mulej 24 avgusta, 2021, 15:06

    Ker sodelujem z njeno mamo, odkar je ustanovila IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti pred 17 leti, tako od daleč spremljam, kako Nomi raste v človeka, ki je zelo vreden upoštevanja.

    Odgovori na komentar
    • Natalie Cvikl Postružnik
      Natalie Cvikl Postružnik 27 avgusta, 2021, 04:59

      Spoštovani ddr. Mulej, hvala za vzor, spodbudo in vso usmerjanje … tudi z vami je ta svet vreden obstoja in je polnejši ljubezni in odgovornosti.
      Natalie

      Odgovori na komentar

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.