me.tuljev učinek

Božič pomeni ljubiti in deliti

Avtor: Rok Kralj 24. decembra, 2025

Božič je velik praznik. Je praznik luči in ljubezni. V prvi vrsti obeležujemo rojstvo Kristusa, ki je človeštvu prvič zares prižgal luč ljubezni. V času, ko je prevladovala miselnost »oko za oko, zob za zob«, je bilo to nekaj povsem novega in radikalnega. Morda je zdaj napočil čas, da ljubezen znova razumemo v njenem pravem pomenu kot univerzalno, vsevključujočo silo, ki presega osebna in pogosto sebična čustva. Ljubezen kot takšna univerzalna in vsevključujoča sila pa se mora izražati tudi v naših družbenih in ekonomskih odnosih. Reči, da ljubimo ljudi, živali in življenje samo, hkrati pa dopuščati, da milijoni po nepotrebnem umirajo zaradi pomanjkanja najnujnejših dobrin (glejte Svet, v katerem živimo), pač ni ljubezen v pravem pomenu besede.

Božič vključuje tudi starejše tradicije, ki so ob začetku zime, ko je dan najkrajši, praznovale ponovno rojstvo luči, trenutek, ko se začne dan znova daljšati. Danes smo božič žal do skrajnosti skomercializirali in ga spremenili v praznik potrošništva oziroma materializma, kar je pravzaprav nasprotje ljubezni in luči. Čas je, da ta veliki praznik ponovno osmislimo in ga praznujemo v njegovem izvornem pomenu, vendar v duhu novega časa. Čas je za luč in ljubezen v 21. stoletju. Razmislimo, kako bi to lahko storili?

Predvsem se ni treba vračati dva tisoč let nazaj. Ni se nam treba odpovedati dobrinam, ki smo jih kot človeštvo ustvarili, niti opustiti božičnih praznovanj in obdarovanj. Prav nasprotno: obdarovanje in skupno praznovanje sodita med najstarejše temelje človeških skupnosti in celo med izhodišča njihovih ekonomskih sistemov. Prvotne skupnosti namreč niso izmenjevale dobrin in z njimi trgovale v današnjem pomenu besede, temveč so razvile kompleksne oblike darovanja in skupnih praznikov, ki so omogočale, da je bil vsak član skupnosti, tudi najšibkejši, deležen skupnih dobrin. A obdarovanje ni zagotavljalo zgolj materialnega preživetja; z njim se je vedno znova utrjevala tudi skupnost sama.

Starodavna ekonomija daru

Narava in ljubezen

O tem prepričljivo govori klasično delo Marcela Maussa Esej o daru (1925), v katerem avtor pokaže, da darovanje v tradicionalnih družbah ni bilo povsem prostovoljno ali altruistično dejanje v sodobnem pomenu besede, temveč temeljni družbeni in ekonomski okvir, ki je vzpostavljal in ohranjal odnose med posamezniki, skupinami in skupnostmi. Njegova osrednja teza je, da dar vedno vključuje trojno obveznost: obveznost dati, obveznost sprejeti in obveznost vrniti. Dar zato nikoli ni povsem »brezplačen«, saj z njim nastaja moralna in družbena vez, katere prekinitev lahko vodi v sram, konflikt ali izgubo ugleda.

Mauss s primeri iz različnih kultur pokaže, da darovi niso zgolj materialne dobrine, temveč vključujejo tudi gostoljubje, storitve, obrede in simbolna dejanja. Ekonomija daru, kot bi lahko poimenovali ta starodavni sistem, ostaja aktualna tudi danes, saj razkriva, da tudi sodobne družbe, kljub prevladi tržne logike, še vedno temeljijo na nevidnih mrežah daru, solidarnosti, sočutja in vzajemnosti.

Dobrodelnost kot obdarovanje v širših skupnostih

Obdarovanje, ki je sprva povezovalo predvsem manjše skupnosti, kot so družine, plemena in krogi prijateljev, se je z razvojem dobrodelnosti razširilo tudi preko meja posamezne skupnosti ter pridobilo bolj univerzalen značaj. Biti dobrodelen pomeni pomagati nekomu, s katerim vsaj navidezno nimamo nič skupnega. Dobrodelnost je zato v najširšem smislu dar drugemu, tujcu, nekomu, s katerim nas ne veže osebna izkušnja, kar jo že povezuje z univerzalnim izrazom ljubezni.

Vendar dobrodelnost v kompleksnem okolju 21. stoletja sama po sebi ne more zagotoviti, da bi bili vsi ljudje deležni vsaj dela skupnega bogastva, ki ga ustvarja človeštvo. Kar je v manjših skupnostih delovalo kot naraven sistem vzajemnosti, se je v sodobnih družbah preoblikovalo v dobrodelnost. A tudi dobrodelnost ima svoje meje. Odvisna je od dobre volje posameznikov in pogosto od izrednih razmer, medtem ko so potrebe milijonov ljudi po svetu stalne, vsakodnevne in sistemske. Lačen otrok ne more čakati na dobrodelno akcijo, ki je pogosto vezana na praznični čas ali druge posebne okoliščine.

Zato dobrodelnost, čeprav dragocena in nujna, ne more in ne sme biti nadomestilo za sistemske rešitve. Natančneje, ne sme postati blažilec nepravičnega ekonomskega sistema.

Ekonomija delitve kot izraz daru, dobrodelnosti in univerzalne ljubezni

Odgovor se ponuja v ideji ekonomije delitve – kot zavesten poskus prenosa duha obdarovanja in dobrodelnosti na sistemsko raven. Ekonomija delitve izhaja iz dveh preprostih, a pomembnih spoznanj:

• prvič, človeštvo že danes ustvarja dovolj dobrin, znanja in virov, da bi lahko vsi živeli v blaginji in dostojanstvu. Problem ni v pomanjkanju, temveč v načinu pravične razporeditve dobrin;
• in drugič, človeštvo je ena skupnost, velika družina, ki jo povezuje skupen dom ter skupne dobrine in odgovornost za okolje, blaginjo vseh ljudi in drugih živih bitij.

V tem smislu ekonomija delitve predstavlja velik civilizacijski korak naprej. Čeprav vsebuje elemente daru in dobrodelnosti, ju bistveno presega. Ekonomija delitve je v tem smislu univerzalno obdarovanje in dobrodelnost, urejena na sistemski ravni. Pomeni, da skupno ustvarjeno bogastvo postane tudi skupna odgovornost. Pomeni, da osnovne življenjske potrebe ljudi niso prepuščene kaotičnosti sodobnih trgov, naključju obdarovanja ali dobrodelnosti, temveč so priznane kot skupna pravica. Tako se duh daru in dobrodelnosti ne izgubi, temveč se osvobodi svoje odvisnosti od trenutnega razpoloženja in postane trajna družbena in ekonomska praksa.

Na ta način se univerzalno sporočilo ljubezni in luči, ki ga simbolizira božič, ne ustavi pri osebnih odnosih ali prazničnem času, temveč se razširi v širšo skupnost in v vsakdanje življenje. Ekonomija delitve je zato lahko sodobna oblika tistega, kar so starodavne skupnosti živele intuitivno: spoznanja, da nihče ne more biti zares varen, svoboden in izpolnjen, dokler to niso tudi vsi drugi. Predpogoj za to pa je blaginja vseh.

Če je bil dar v preteklosti vez, ki je držala skupnost skupaj, in se je pozneje razširil v dobrodelnost, je danes pred nami naloga, da to vez z medsebojno delitvijo dobrin razširimo na globalno, torej univerzalno raven. To pa je že izraz resnične, univerzalne in vsevključujoče ljubezni. Ekonomija delitve nas, podobno kot dar, zavezuje, da dajemo in sprejemamo ter predvsem, da smo odgovorni drug za drugega.

Zato je načelo medsebojne delitve dobrin, ki se na sistemski ravni udejanja kot ekonomija delitve, v samem duhu resničnega praznovanja božiča.

Božič pomeni ljubiti in deliti.

Več o ekonomiji delitve si lahko preberete na spletni strani Ekonomija delitve.

Slike: Rok Kralj, Chatgpt

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.