Voda ne odžeja več, ampak teče v grlo

Voda ne odžeja več, ampak teče v grlo

Voda ne odžeja več, ampak teče v grlo

avtor 21. september, 2019 0 komentarjev

(op. urednice: Zadnjič me je Gaja, naša tadruga, sicer zelo ozaveščeno dekle, vprašala, “ma kaj kompliciraš” (ko sem ji naročila, naj vzame v roko embalažo od bio ajde in loči tisti majhni plastični del od papirnate vrečke), pa sem jo vprašala, če ve, da je v Tihem oceanu tak kup smeti, ki je večji od Nemčije, Francije in Španije skupaj. Ni vedela. No, zato kompliciram, je bil moj odgovor. Tudi jaz nisem vedela, dokler nisem prebrala Evinega članka. Preberite … (Iz serije: BITI POET ZA PLANET – drugič (poet: potencialna oseba ekološkega temperamenta, prvi prispevek je tukaj), objavljamo na svetovni dan miru in na svetovni Clean up day.)

Voda ne odžeja več, ampak teče v grlo

Deklica stoji sredi morja smeti. Ne, ni na počitnicah, kot si želi. To je njen vsakdan. In ne, ne uživa zares. Toda nikjer drugje se ne more igrati. Morski tokovi prav na njeno domačo obalo odlagajo kupe tujih smeti. Njena vlada sedi v polikanem parlamentu, predaleč stran in preveč brezbrižno, da bi jih skrbela ta ena deklica. Ki pa ironično, ni edina. Kako močno si res želimo čarobnega ogledala, ki bi pokazalo njeno prihodnost brez ukrepanja? 

In potem se zgodi. Ko je že skoraj prepozno – ko se ravnotežje ekosistema že tako zelo maje, da se skoraj čutijo popotresni sunki do lune. Do tiste lune, ki skuša sama skrbeti za ravnovesje oceanov s plimovanjem. Pa ni dovolj. Zato nekatere države prepovejo obiske turistov na najbolj klasičnih in sanjsko fotogeničnih lokacijah. Pa je zapiranje destinacij res pravilen odgovor za lokalno ekonomijo, ki je v nekaterih delih sveta povsem odvisna od turizma? Zdaj, ko smo se vsaj malce prebudili, nas pesti vprašanje: Kaj torej storiti?

Odnos z drugimi bitji vidimo kot nepovezane fragmente
Harrison Ford is The Ocean za Navdihni me by Insights d.o.o. Eva Žunec

Harrison Ford is The Ocean

Če bi narava zares lahko spregovorila v jeziku ljudi, bi imel ocean morda markanten glas znanega igralca Harrisona Forda in bi rekel, da ga moramo razumeti kot grškega boga Pozejdona. Bi moral biti tako vase zagledan in strašen, da bi se vsi preselili z obal v notranjost?

Toda kljub izjemni ideji o ozaveščanju ljudi preko poosebljanja posameznih aspektov našega ekosistema, se je potrebno zavedati, da večina ljudi svojo vsakdanjo realnost in kompleksnost ekoloških povezav z drugimi bitji še vedno vidi kot nepovezane fragmente. Predstava, da njihov kisik proizvaja le roža v dnevni sobi pri televiziji in morda še tri stare jablane v bližnjem in malce zanemarjenem sadovnjaku, ker ni časa in volje po vrtičkarstvu – ali pa niti ne razmišljajo o tem. Saj ne vem, kaj je bolj žalostno …

Pripravite potaknjence koral kar sami

Toda kot bioluminiscenca drobnih bitij v morju meji na čarobnost, je realnost ponekod prav zaradi odprtih in zavednih ljudi svetla tudi v najtemnejših časih biodiverzitete. Maldivi, otočje Indijskega oceana, za katere se sicer predvideva najmanj ugoden scenarij ob dvigu morske gladine, imajo ob vseh naravno danih atributih zdaj tudi kot ena izmed prvih državic na svetu močen posluh, voljo in orodje popraviti, kar uničujemo. Njihov načrt oživljanja opustošenih koralnih grebenov je zaradi interdisciplinarnega sodelovanja uspešen nad pričakovanji. Kar je še boljše, vključuje se vse več ljudi!

Tamkajšnja letovišča nič več ne stavijo na klasično strategijo turizma, ki se požvižga na okoljske vplive. Gostom najbrž še vedno ponujajo prvovrsten oddih, a jih opominjajo tudi na njihove dolžnosti – ki so vsaj po mojem mnenju ravno tako sladke. Letovišče Outrigger Konotta Resort pod vodstvom morskega biologa gostom ponuja možnost priprave potaknjencev koral – pomeni, da iz koralnih grebenov odvzamejo naravno odlomljene vejice živih koral in jih pritrdijo na kovinska ogrodja.

Na srečo vedno več takih pobud tudi v turizmu

Pionir na tem področju, Banyan Tree Vabbinfaru je svoj laboratorij zgradil že v letu 2004 in številke vzgojenih koral se dvigajo že čez tisoč. V tem letovišču je praksa vzgoje koral rahlo drugačna – fragmente koral namreč najprej pustijo rasti na visečih vrveh v globljih in hladnejših vodah, šele kasneje so presajene na hišni greben, kjer se srečajo tudi s turisti.

Še en v vrsti koralam prijaznih letovišč je Angsana Ihuru Resort, ki pa vpeljuje bolj naelektren pristop – njihovi umetni okvirji za koralne grebene so na oceanskem dnu povezani z nizko električno napetostjo, ki preko kemijske reakcije spodbuja lebdenje ličink koral proti mestu umetnega koralnega grebena, da se na ogrodje pritrjajo same.

Four Seasons Kuda Huraa in Four Seasons Landaa Giraavaru so šli še korak dlje – korale, ki so utrpele proces beljenja in preživele, skušajo namnožiti in tako ustvariti odpornejše kolonije koral, ki bi lahko dolgotrajno uspešno kljubovale hitrim spremembam zaradi klimatskih sprememb.

241 kosov plastike na Zemljana v enem otoku smeti v Tihem oceanu

Toda korale kljub posameznim prizadevanjem na globalni ravni še vedno ostajajo ogrožene in množično podlegajo kombinaciji neživih dejavnikov okolja. Slednje so previsoka temperatura morja, prehuda kislost in premočna onesnaženost, ki jih povzroča človek.

Gotovo ste tudi že slišali za otoke smeti, ki se kopičijo zaradi morskih tokov in se raztezajo kilometre v dolžino, celo globino … Ko bodo postali problem za nemoteno plovbo ladijskega prometa, jih bomo mar poslali v vesolje v upanju, da se porazgubijo med zvezdami? Najhujši plavajoči otok smeti se nahaja v Tihem oceanu in je večji kot Francija, Nemčija ter Španija skupaj – v njem naj bi se nahajalo 241 kosov plastike na zemljana.

Boyan Slat, mlad danski genij z ekipo razvija posebni čistilec

Če verjamete v srečo, je bila sreča. Če zagovarjate naključja, je sovpad problema smetenja v morju in življenjska pot nekega

Slat za Navdihni me by Insights d.o.o. piše Eva Žunec

Boyan Slat za Navdihni me

mladeniča, ki ga je pritegnilo potapljanje, nenameren. Kakorkoli, že leta 2012 je tedaj komaj polnoleten Danec, Boyan Slat predstavil inovativno idejo o preprostem in učinkovitem čistilcu oceanov. Kljub mladosti se je odločil ukrepati.

Z minimalnim vplivom na okolje in nizkimi stroški je odprl vrata viziji, da bi lahko vsaj polovico plastičnega otoka v Pacifiku odstranili v roku petih letih! Do leta 2019 je vzpostavil ekipo inženirjev in raziskovalcev, njegov projekt je zbral 30 milijonov dolarjev in njegov čistilec je v zadnjih fazah izboljšav za uspešno delo sredi plastičnega otoka. Slatov celoten navdihujoč nastop je prosto dostopen.

Živiš vsaj malo izven okvirjev potrošniške družbe?

In čeprav močno držimo pesti, da bo mlademu geniju uspelo morja pozdraviti navlake, problem kljub vsemu ostaja večplasten – odpadki še vedno nastajajo v nepotrebno prevelikih količinah in tukaj pride na vrsto odločitev vsakega posameznika. Poskušaš živeti trajnostno? Zavedno zmerneje? Vsaj rahlo izven okvirjev današnje potrošniške družbe?

Ne rabiš pretiravati – razumljivo, da nimamo vsi možnosti postati morska deklica, ki se sporazumeva z morskimi psi, kot Ocean Ramsey (- četudi si to morda res res želimo). Toda … Njena prizadevanja opozarjajo, kako dovzetni smo lahko, če si to dovolimo. Četudi dekle ne govori jezika velikih belih morskih volkov (predvidevamo), tke vezi med človekom in velikim plenilcem, za katerega je še do pred kratkega veljalo, da nima pameti in/ali čustev.

11.417 jih pobijemo. VSAKO URO! Večinoma zaradi juhe.

Pa preverimo statistiko – uboj človeka, povprečno desetih na leto, je s strani morskega psa navadno pomota.

Ljudje pa te ribe ubijajo načrtno vsak dan in čez vse oceane – velikokrat samo zaradi plavuti za pripravo juhe, to pomeni okoli 11.417 živali, ki na vrhu prehranjevalne verige v morjih skrbijo za ekološko ravnotežje, klone v tem nesmiselnem boju na uro!

Najlon duši večje morske živali. Slovenska rešitev?

Preostanek večjih morskih živali, predvsem sesalcev, se duši. Ghost fishing oziroma smrt vodnih bitij zaradi zavrženih ribiških mrež, v katere se med prostim premikanjem po vodnem stolpcu ujamejo in utopijo predvsem delfini in morske želve, pa ima končno tudi večjega človeškega nasprotnika.

Podjetje Aquafil je vodilni proizvajalec poliamida 6 (= strokovno ime za najlon) za talne obloge in oblačila na svetu. Revolucionarno odkritje predstavlja njihov edinstven industrijski sistem regeneracije na svetu, ki so ga poimenovali Econyl. Iz odpadkov, ki vsebujejo poliamid 6 (ribiške mreže, talne obloge, industrijski odpadki), s posebnim kemičnim postopkom regeneracije ponovno pridobivajo reciklirani poliamid 6, ki je popolnoma enake kakovosti kot prvotni.

Obrat, kjer reciklaža poteka in se šteje za globalno pomemben primer krožnega gospodarstva pa se nahaja prav tu, v Sloveniji! Skupina AquafilSLO ribiške mreže, potrebno sekundarno surovino za proces regeneracije, pridobiva v sodelovanju z iniciativo prostovoljnih potapljačev Healthy Seas, ki se ukvarja z zbiranjem odpadnih ribiških mrež in drugih odpadkov. Mreže se zbirajo iz Severnega, Jadranskega in Sredozemskega morja. Skupina sodeluje tudi z organizacijo Net-Works™, ki pooblašča obalne skupnosti na Filipinih in Kamerunu za zbiranje in prodajo zavrženih ribiških mrež. Vizija podjetja Aquafil je postati 100-odstotno trajnostni.

Lahko pa pomagate tudi s posebnimi kopalkami

In če vas ne pritegnejo nogavice, kaj pa porečete na kopalke proti onesnaževanju morja? Skupina raziskovalcev iz kalifornijske univerze je razvila material, ki vpija onesnažila iz vode ter ga oblikovala v bikini modrc (zdaj so na voljo tudi spodnji deli za oba spola). Material lahko absorbira do 25-krat toliko onesnažil, kot tehta sam, obenem pa strupi ne pridejo v stik s kožo uporabnika.

Material, poimenovan kar spužva, je bil prvotno namenjen za čiščenje oljnih razlitij, zdaj pa počasi spreminja trende tudi na področju mode. Tako so posredno dokazali, da je s takšnimi in podobnimi inovacijami možno razširiti reševanje planeta na povsem vsakdanjo uporabnost. Samo če bomo zares stopili skupaj kot humana in svetovno povezana družba.

Morja povezujejo, ljudje postavljamo zidove

Razumeti je potrebno, da so morja zaradi svoje povezanosti živela pojem globalizacije najbrž že veliko pred nami. Kiti in morske želve potujejo nam skoraj nepredstavljive razdalje – brez umetne pomoči. Obenem pa vsi prebivalci morja živijo tudi pomen skupnosti; edinstven primer tega so že omenjeni koralni grebeni, ki ustvarjajo območja vsesplošne simbioze, vidne celo iz vesolja!

Za primerjavo, delo človeških rok, vidno iz vesolja je Kitajski zid – zid, ki je namenjen ločevanju. Zakaj moramo samo mi delovati v takšni smeri? Ja, saj nismo slabi. Določili smo najgloblji jarek v oceanih, poimenovali vsa morja in pasove, ki jih ustvarja globina vode. Sami sebe pa še nismo zares postavili v sliko, kaj šele v spodoben okvir.

Povežimo se v nevihto in ustvarimo odboj

Oceani niso več zdravi kot ribe in počasi nam voda že teče v grlo – pa ne z namenom, da nas bo osvežilno odžejala … Še dobro, da ni pomembno, ali si “samo” posameznik z vizijo – že se lahko primerjaš z majhno državico, mrežo turističnih letovišč in celo z enim vplivnejših svetovnih podjetij.

Ali lahko zato naslednjič narediš še nekaj korakov več peš? In morda ne vzameš motornega čolna, ampak kajak za obisk bližnjega otoka na dopustu?

Saj si tudi ti več kot polovico vodnega telesa … Obenem pa si le kapljica. Morda je čas, da se povežemo v nevihto in ustvarimo odboj, se ti ne zdi?

P. S. prelistaj: Sara Cernich: Umetni podvodni grebeni kot varstveno orodje; zaključna naloga; 2015 (dostop prost).

P.S. poglej: Nature is speaking: Penelope Cruz is Water (Conservation Internacional)

O Evi

Eva je študentka managementa trajnostnega razvoja v Kopru. Navdušila nas je s svojo iskrenostjo, ko smo jo spoznali na izobraževanju za vodjo certificiranja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v okviru IRDO inštituta; s svojo idejo za Živo tržnico pa je navdušila tudi mednarodno žirijo International Call for Solutions on Innovation in Agrifood, kjer sta bila s kolegom uvrščena v finale. Povabili smo jo k pisanju, k predstavljanju res dobrih, navdihujočih zgodb, ki ne poznajo meja in pomagajo nam, naši družbi, našemu okolju. Hvaležni smo ji, ker se je vabilu odzvala. In tukaj je njen uvod, kmalu prihaja več zgodb.

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

 


Foto: https://www.youtube.com/watch?v=rM6txLtoaoc in https://www.youtube.com/watch?v=ROW9F-c0kIQ&feature=youtu.be

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.