Tokratni zapis bo nekoliko drugačen od prejšnjih. Morda se bo zdel nekoliko bolj suhoparen – poln številk. Številke same po sebi res niso zanimive, a povedo veliko. Ko pa govorimo o ljudeh, vsaka številka postane zgodba. Tokrat bomo spregovorili o resnično žalostnih številkah – in s tem o zgodbah, ki se skrivajo za njimi. Zapišimo le dve, ob zavedanju, da je vsaka številka, ki jo bomo omenili, zgodba zase.
Oline Ampisoa, 63-letna vdova, mati treh otrok in babica devetih vnukov:
»Včasih smo jedli trikrat na dan. Jedli smo koruzo, sirek, sladki krompir in maniok, zdaj pa komajda najdeš karkoli. Če ti uspe zaslužiti nekaj denarja, lahko kupiš maniok in ga prihraniš tako, da ga ješ samo za večerjo.«
»Zjutraj in opoldne ne jemo ničesar ali pa jemo mlade kaktuse. Odstranimo trne, jih prekuhamo in to damo otrokom. Včasih jokam, ko gledam otroke jesti, a ne morem storiti nič več.«
Sedemnajstletni Mosa je za Amnesty International povedal, da zaradi suše ne more več obiskovati šole. (Zgodbi sicer segata v leto 2021, vendar to ne spremeni njune aktualnosti.)
»Trenutno ne hodim v šolo … Ko jem tamarindo, pomešano z glino, me boli želodec, zato ne hodim več v šolo. Zaradi lakote sem bil v šoli nemiren; ko so učitelji razlagali snov, so moje misli vedno blodile drugje.«
Vstopimo v resnični svet
Če želimo razumeti današnji svet – kar je temelj trajnih sprememb – moramo najprej poznati nekaj osnovnih dejstev. Seznaniti se moramo s podatki o pomanjkanju in primanjkljajih, saj ti razkrivajo resnično podobo sveta. Pravega ekonomskega razvoja človeštva ne moremo presojati po gospodarski rasti, gibanju delnic, novih tehnologijah in tisočerih izdelkih modernega sveta, temveč po najšibkejših med nami, ki od vsega tega napredka nimajo dobesedno nič. Zato se poraja vprašanje: ali lahko to sploh imenujemo razvoj?
Številke večine ljudi običajno ne ganejo – veliko močneje nas prizadenejo podobe. Ko slišimo, da je na svetu več sto milijonov lačnih ljudi, se nas to komaj dotakne. A človek je občutljivo bitje: ko na televiziji uzremo sestradanega otroka, nas to globoko gane. Takrat morda reagiramo – doniramo nekaj denarja ali poskušamo pomagati na drug način. Pravzaprav bi nas moralo do dna duše pretresati spoznanje, kako neizmerno veliko ljudi živi v človeka nevrednih razmerah. Poglejmo si nekaj številk iz najnovejših poročil različnih mednarodnih organizacij, ki opozarjajo na pereče probleme današnjega sveta.
Hrana
Po najnovejšem poročilu Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu 2025 (The State of Food Security and Nutrition in the World 2025, SOFI) se s kronično lakoto sooča med 638 in 720 milijoni ljudi, kar predstavlja od 7,8 do 8,8 odstotka svetovnega prebivalstva. To so ljudje, ki redno ne zaužijejo zadostnega števila kalorij, da bi lahko živeli normalno, dejavno in zdravo življenje. Za temi številkami se skrivajo resnična življenja. Vsaka številka predstavlja človeka, otroka, družino, ki se dobesedno bori za preživetje.
O tem mediji poročajo le redko, čeprav bi morala biti, glede na razsežnost problema, to novica s prvih strani svetovnih medijev. V letu 2025 smo lahko videli nekaj poročil iz Gaze o stradajočih otrocih. A zavedati se moramo, da je število lačnih ljudi na svetu – med 638 in 720 milijoni – le malo manjše od skupnega števila prebivalcev Evropske unije (27 držav) in Združenih držav Amerike, ki leta 2025 skupaj štejejo približno 790 milijonov (450 milijonov prebivalcev EU in 340 milijonov prebivalcev ZDA).
Torej, kot da bi bili kronično lačni skoraj vsi prebivalci EU in ZDA skupaj. Resnično pretresljiv podatek.
Poleg tega je po istem poročilu kar 2,3 milijarde ljudi – približno 28 odstotkov svetovnega prebivalstva (leta 2025 nas na Zemlji živi 8,2 milijarde) – zmerno ali hudo prehransko nepreskrbljenih. To pomeni, da nimajo rednega dostopa do dovolj varne in hranljive hrane, potrebne za normalno rast in razvoj ter za zdravo in dejavno življenje. Ta številka razkriva še širšo podobo svetovne prehranske krize, ki sega daleč onkraj samega pojma lakote – to je vprašanje naše človečnosti.
Voda, sanitarije, higiena
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in UNICEF-a iz avgusta 2025 se svet, poleg hrane, sooča tudi z resnimi težavami pri dostopu do drugih osnovnih življenjskih pogojev – pitne vode, sanitarij in higiene.
Različnost sveta – dovolj dobrin, razporeditev pa ni pravilna
Kar eden od štirih ljudi na svetu oziroma približno 2,1 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do varne in stalno dosegljive pitne vode na domu. Med njimi je 106 milijonov ljudi, ki pijejo neposredno iz rek in jezer, brez kakršnega koli čiščenja.
Še hujša je slika na področju sanitarij: kar 3,4 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do varnih sanitarij, ki bi bile zasebne in bi omogočale varno obdelavo odpadkov. Med njimi je 354 milijonov ljudi, ki še vedno opravljajo potrebo na prostem.
Tudi pomanjkanje osnovnih higienskih pogojev je izjemno zaskrbljujoče. Kar 1,7 milijarde ljudi doma nima niti osnovnih higienskih storitev, kot je možnost umivanja rok z vodo in milom. Med njimi je 611 milijonov posameznikov, ki nimajo dostopa do nikakršne higienske infrastrukture.
Stanovanja
Na zgornjo problematiko se neposredno navezuje tudi stanovanjsko vprašanje. Po podatkih Združenih narodov iz maja 2025 kar 2,8 milijarde ljudi po svetu nima dostopa do ustreznega bivališča, varne zemljiške posesti in osnovnih storitev, kot sta oskrba z vodo in sanitarna infrastruktura. Med njimi več kot 1,12 milijarde ljudi živi v barakarskih naseljih (slumih, favelah) ali drugih neformalnih naselitvah, približno 300 milijonov pa se sooča s popolno brezdomnostjo.
Pomanjkanje varnega in dostojnega doma pomeni, da milijarde ljudi živijo v negotovih, nezdravih in pogosto nevarnih razmerah – brez osnovnih pogojev za življenje, ki bi bilo človeka vredno.
Zdravstveno varstvo
Področje zdravstvenega varstva je še posebej zaskrbljujoče. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz marca 2025 kar 4,5 milijarde ljudi po svetu nima popolnega dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev. To pomeni, da skoraj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva nima ustreznega in rednega dostopa do vseh temeljnih oblik zdravstvenega varstva – vključno z zdravljenjem, preprečevanjem bolezni in rehabilitacijo – brez izpostavljenosti visokim stroškom, kot to določa koncept univerzalnega zdravstvenega varstva.
Pomanjkanje univerzalnega zdravstvenega varstva ne vodi le v slabše zdravje posameznikov, temveč tudi poglablja družbene neenakosti in revščino, saj so stroški zdravljenja za mnoge še vedno nedosegljivi.
Izobraževanje
Nadalje je tudi število otrok in mladostnikov, ki ne obiskujejo šole, zaskrbljujoče visoko. Po podatkih UNESCO-ja iz oktobra 2024 kar 251 milijonov otrok in mladostnikov po svetu še vedno nima dostopa do šolanja. Ti otroci so prikrajšani za osnovno izobraževanje, ki predstavlja temelj njihove osebne rasti, samozavesti in prihodnjih življenjskih možnosti.
Pomanjkanje izobraževanja ne pomeni le izgubljenih priložnosti posameznikov, temveč tudi izgubo za celotno človeštvo – kajti brez znanja, razumevanja in izobrazbe ni mogoče graditi pravične, mirne in trajnostne družbe.
Spregovorili smo o katastrofalnem stanju na področju zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb. Več kot polovica prebivalcev Zemlje je prikrajšana za temeljne dobrine in storitve, ki omogočajo dostojno življenje – hrano in vodo, oblačila, primerno bivališče, zdravstveno varstvo ter izobraževanje. To so pogoji, ki jih človek potrebuje za preživetje, zdravje in dostojanstvo.
Osnovne človekove potrebe so hkrati tudi temeljne človekove pravice, zapisane v 25. in 26. členu Splošne deklaracije človekovih pravic (v nadaljevanju sta navedena le prva odstavka):
Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno vsaj na osnovnih in temeljnih stopnjah. Izobraževanje na osnovni stopnji je obvezno. Tehnično in poklicno izobraževanje je splošno dostopno; visokošolsko izobraževanje je vsem enako dostopno na podlagi doseženih uspehov.
A naša zgodba se tu še ne konča.
Druga stran kovanca
Kljub izjemnim gospodarskim dosežkom današnjega sveta materialno bogastvo ne služi skupnemu dobremu, temveč se vse bolj kopiči v rokah peščice najbogatejših.
Po poročilu organizacije Oxfam iz junija 2025 ima 1 odstotek najbogatejših ljudi na svetu v lasti toliko premoženja kot 95 odstotkov najrevnejših skupaj. Od leta 2015 so najbogatejši povečali svoje premoženje za kar 33,9 bilijona* ameriških dolarjev, medtem ko skupno premoženje več kot 3.000 milijarderjev znaša približno 16,3 bilijona dolarjev.
Po ocenah strokovnjakov bi bilo mogoče izkoreniniti revščino po svetu, če bi države članice OECD izpolnile svoje zaveze in namenile le 0,7 odstotka svojega bruto nacionalnega dohodka, kar bi pomenilo približno 425 milijard dolarjev letno. Svet torej ima dovolj bogastva, da bi lahko odpravil revščino in zagotovil dostojno življenje vsem ljudem, vendar se premoženje kopiči v rokah peščice.
Medtem ko milijarde ljudi nimajo dostopa do osnovnih življenjskih pogojev – hrane, čiste vode, bivališča, zdravstvenega varstva in izobraževanja – svet namenja nepredstavljive vsote denarja za oboroževanje. Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) so svetovni vojaški izdatki leta 2024 dosegli kar 2,7 bilijona ameriških dolarjev.
Te številke razkrivajo globok paradoks sodobnega sveta: bogastva je dovolj, vendar se uporablja za uničevanje namesto za ustvarjanje. Znesek, ki ga človeštvo porabi za orožje v enem samem letu, bi zadoščal, da bi v celoti odpravili lakoto, zagotovili pitno vodo, dostojna bivališča in osnovno izobraževanje za vse.
Po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) iz junija 2025 je svetovni javni dolg dosegel rekordnih 102 bilijona ameriških dolarjev. Kar 3,4 milijarde ljudi živi v državah, ki za obresti na dolg porabijo več denarja kot za zdravstvo ali izobraževanje.
Samo v letu 2024 so države v razvoju za plačila obresti namenile kar 921 milijard dolarjev. Skupno so zunanjim upnikom izplačale 25 milijard dolarjev več, kot so prejele v različnih oblikah pomoči.
Ko pogledamo vse te podatke skupaj, se izriše jasna podoba sveta, ki ima na voljo izjemna sredstva, znanje in tehnološke zmogljivosti, a mu primanjkuje pravega občutka za pravičnost, sočutje in skupno dobro. Milijarde ljudi živijo v pomanjkanju – brez hrane, pitne vode, osnovne higiene, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in dostojnega bivališča – medtem ko se neizmerno bogastvo kopiči v rokah peščice posameznikov, države pa porabljajo bilijone dolarjev za oboroževanje in vojne.
Svet, v katerem bi bilo mogoče odpraviti revščino in zagotoviti dostojno življenje vsem ljudem, a se sredstva namesto tega porabljajo za uničevanje in kopičenje dobička, bi se moral resno vprašati o svojih temeljnih vrednotah. Resnične spremembe se ne bodo začele za mizami politikov in ekonomistov, temveč z našim spoznanjem, da smo ljudje del ene same človeške družine, v kateri ima vsakdo pravico do življenja v miru, blaginji, varnosti in dostojanstvu.
Naj se nas vse to dotakne, navdihne in spodbudi. Ne osredotočajmo se le na svoje lastne težave in ne obdelujmo samo svojih malih vrtičkov. Svet čaka na nas – ne na drobtinice naše občasne dobrodelnosti, temveč na širokogrudnost naših src, da bomo sposobni deliti bogastvo tega sveta v dobro vseh in sodelovati pri reševanju revščine, lakote, podnebnih sprememb, migracij in drugih globalnih izzivov.
Napišimo dobre zgodbe.
* 1 bilijon (1.000.000.000.000) je enak 1.000 milijardam oziroma enemu milijonu milijonov. Pogosto prihaja do zmede, saj v ZDA izraz billion pomeni našo milijardo (1.000.000.000), medtem ko naš bilijon v angleščini ustreza izrazu trillion.
Viri:
- Amnesty International. (2021). Madagascar: Urgent humanitarian intervention needed as millions face hunger due to devastating famine.
- United Nations. Food (Global Issues).
- Food and Agriculture Organization of the United Nations. The State of Food Security and Nutrition in the World 2025.
- World Health Organization & United Nations Children’s Fund. (2025). 1 in 4 people globally still lack access to safe drinking water – WHO, UNICEF.
- World Health Organization. (2025). Universal health coverage (UHC) (Fact sheet).
- United Nations. (2025). UN searches for solutions to global housing crisis.
- Oxfam. Private profit, public power: Financing development, not oligarchy.
- Sumner, A., & Yusuf, A. A. (2024). New estimates of the cost of ending poverty. Global Policy Journal.
- Stockholm International Peace Research Institute. (2025). SIPRI Yearbook 2025. Oxford University Press.
- United Nations Conference on Trade and Development. World of Debt.
- United Nations Conference on Trade and Development. (n. d.). Global public debt hit record USD 102 trillion in 2024, striking developing countries hardest.
- United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. Global Education Monitoring Report.
- Eurostat. (2025). EU population increases for the 4th consecutive year.
- Wikipedia. United States.
- Splošna deklaracija človekovih pravic.
Slike: Rok Kralj
O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če vas zanima, kako lahko se osvoboditi neželenih vzorcev in pripeljeti polno pozornost v svoje življenje (ali osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom), bomo veseli vašega kontakta.
1 Comment so far
Jump into a conversation