vodi.me

Kako bodo naši poslanci glasovali o novih genomskih tehnikah?

Avtor: AJ 18. maja, 2026

Svet Evropske unije je po več letih razprav o trajnosti in patentiranju sprejel uredbo o novih genomskih tehnikah (NGT). Besedilo so posredovali Evropskemu parlamentu v plenarno glasovanje, ki je predvideno za ta teden do 21. maja, kjer naj bi nekateri poslanci Evropskega parlamenta (MEP) izpodbijali izid pogajanj. Uredba določa okvir za NGT, ki se uporabljajo za oblikovanje lastnosti rastlinskih vrst. Predlog uredbe ohranja obvezno označevanje le še za semena, pridobljena z novimi genomskimi tehnikami, za rastline in prehranske izdelke ga odpravlja. V luči predvidenega glasovanja smo povprašali slovenske poslanke_ce v Evropskem parlamentu o tem, kako bodo glasovali.

Prejeli smo le dvoje stališč, evropske poslanke Irene Joveve in evropskega poslanca Matjaža Nemca.

Joveva: To bi v praksi pomenilo, da bi se gensko spremenjeni proizvodi lahko znašli na poti od kmetijskih polj prek trgovinskih polic pa do naših krožnikov, ne da bi bili državljani o tem ustrezno obveščeni.

“Trenutno v Evropski uniji za vse rastlinske sorte, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami (NGT), veljajo enaka pravila kot za gensko spremenjene organizme (GSO) in so med najstrožjimi na svetu. Ti predpisi zahtevajo oceno tveganj ter zagotavljajo sledljivost in ustrezno označevanje takšnih sort. Že skoraj tri desetletja se kmetje in potrošniki pri odločanju o tem, kaj pridelujejo in kaj uživamo, zanašamo prav na ta varovala, ki obenem zagotavljajo tudi osnovno raven transparentnosti v evropskem prehranskem sistemu. Prav ta pravica do transparentnosti in pravica do svobodne informirane izbire je z novim predlogom uredbe Evropske komisije o NGT in patentiranju semen zdaj ogrožena.

Čeprav Evropska komisija to potezo predstavlja kot tehnično posodobitev, namenjeno spodbujanju inovacij in učinkovitosti (tehnološki razvoj sam po sebi ni problem), predvsem z vidika krepitve konkurenčnosti evropskega kmetijskega sektorja ter njegovega prilagajanja na podnebne spremembe, bi takšna deregulacija odprla vrata kroženju gensko spremenjenih pridelkov po evropskem trgu brez ustreznega označevanja, sledljivosti ali predhodne ocene tveganja vzdolž celotne dobavne verige. To bi v praksi pomenilo, da bi se gensko spremenjeni proizvodi lahko znašli na poti od kmetijskih polj prek trgovinskih polic pa do naših krožnikov, ne da bi bili državljani o tem ustrezno obveščeni. Na slabšem bi bili tako potrošniki kot kmetje, medtem ko bi se nadaljnja koncentracija moči v prehranskem sektorju utrjevala v rokah peščice biotehnoloških korporacij, ki prek patentov nadzorujejo NGT. Ključni motiv teh korporacij, ki jim v nasprotju s konvencionalnimi kulturami patentna zaščita omogoča ustvarjanje dodatnih dobičkov iz naslova intelektualne lastnine, pa zagotovo ni dobrobit potrošnikov, temveč predvsem maksimizacija dobička. Ker – če so ti novi gensko spremenjeni proizvodi res tako obetavni, kot zatrjujejo velikani prehrambne industrije, zakaj potem ne bi bili tudi jasno označeni? Potrošniki imamo pravico vedeti, kakšno hrano uživamo. In ne strašijo nas deklaracije na živilih, straši nas njihova odsotnost.

V prejšnjem mandatu je Evropski parlament sicer že podprl obvezno označevanje in sledljivost vseh GMO izdelkov ter izglasoval prepoved patentiranja semen. Verjamem, da lahko takšnemu precedensu tudi na prihajajočem glasovanju ponovno jasno in odločno rečemo ne. Mimogrede: takrat sem kot edina (!) od slovenskih evropskih poslank in poslancev to stališče tudi dejansko zavzela, saj ves čas dosledno verjamem v pristop, ki temelji na sledljivosti od “semena do krožnika” ter na odločanju, ki ga vodi javni interes, ne pa vpliv lobijev. Enako pomembna pa je tudi skrb za slovenske kmete, saj bi patentiranje semen manjše kmetije, ki so za Slovenijo značilne, takšni izredno dragi patenti postavili v nekonkurenčen položaj znotraj celotnega evropskega trga. Zato bom tudi 18. maja glasovala enako. Še toliko bolj mi bo v zadovoljstvo, če se mi bo tokrat pri tem pridružil še kdo od slovenskih poslank in poslancev,” poudarja Jovova v odgovoru, ki so ga za Navdihni me posredovali iz njene pisarne.

Matjaž Nemec pa je konec aprila objavil to stališče: “𝐍𝐨𝐯𝐚 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐥𝐚 𝐄𝐔 𝐨 𝐠𝐞𝐧𝐬𝐤𝐨 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐞𝐧𝐣𝐞𝐧𝐢𝐡 𝐨𝐫𝐠𝐚𝐧𝐢𝐳𝐦𝐢𝐡: 𝐧𝐞 𝐩𝐨𝐝𝐩𝐢𝐫𝐚𝐦 𝐝𝐞𝐫𝐞𝐠𝐮𝐥𝐚𝐜𝐢𝐣𝐞, 𝐤𝐢 𝐬𝐩𝐨𝐝𝐤𝐨𝐩𝐚𝐯𝐚 𝐯𝐚𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭, 𝐩𝐫𝐞𝐠𝐥𝐞𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐢𝐧 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐜𝐨 𝐝𝐫𝐳̌𝐚𝐯𝐥𝐣𝐚𝐧𝐨𝐯 𝐝𝐨 𝐨𝐛𝐯𝐞𝐬̌𝐜̌𝐞𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢.

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.  Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta. Avtorica prispevka je mag. Natalie Cvikl Postružnik, tudi bivša predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS).

Foto: Canva