Ali v vas gori ustvarjalni ogenj življenja?

Ali v vas gori ustvarjalni ogenj življenja?

Ali v vas gori ustvarjalni ogenj življenja?

avtor 1. novembra, 2022

Občudujemo umetniška dela: slike, pesmi, romane, skladbe, filme, igre, fotografije … Picassa, Mozarta, Dostojevskega, Prešerna, Puškina, Bergmana …, ki nas navdihujejo. Nagovarjajo našo notranjost, naš občutek za lepo. Nas poživljajo, radostijo, vzdigujejo iz sivine vsakdana. Kaj pa življenje samo? Je tudi lahko umetnost? Lahko živimo kot da ustvarjamo umetnino? Zamislite si, da živite umetniško delo: da okoli sebe ustvarjate lepoto, harmonijo, sočutje, razumevanje, dobroto, ljubezen – vse, kar izražajo najlepša, tista prava, umetniška dela.

Iz kaosa sedanjega časa …

»Kmalu se bo naš pristop do življenja korenito spremenil. Iz kaosa sedanjega časa bo izšlo novo razumevanje pomena, ki je temelj našega obstoja, in z vsemi silami bomo skušali svoje zavedanje tega pomena izraziti v vsakdanjem življenju. To bo prineslo popolno družbeno preobrazbo: naše institucije bo zaznamovala nova živost; nova svoboda in občutek radosti bosta nadomestila sedanji strah. Predvsem pa bo človeštvo spoznalo, da je življenje umetnost, ki temelji na določenih zakonih.« (Mojster –, prek Benjamina Crema, Share International, oktober 1983)

Živimo v svetlobi ali senci? Kaj resnično VIDIMO?

Življenje večine Zemljanov je danes bedno, enolično, nekreativno. Ogromno ljudi je revnih; veliko jih cele dneve gara, da bi preživeli in nahranili svoje družine. Včasih ni niti to dovolj, zato trpijo in po nepotrebnem umirajo. Tisti, ki imamo to srečo, da smo rojeni v premožnejših družbah, pa materialno blaginjo in prosti čas večinoma namenjamo neustvarjalnemu potrošniškemu načinu življenja in pehanju za uspehom, bogastvom, slavo, močjo.

Če življenje omejimo le na materialni ali zunanji vidik in zanemarimo tisti del našega bitja, ki ga lahko imenujemo notranji jaz ali duša, potem se to neizogibno odraža tudi v vsakdanjem življenju človeštva. Pohlep, sebičnost, tekmovalnost in želja po bogastvu sodijo med naše zunanje oziroma materialne vidike, še posebej takrat, ko zanemarjamo ali potlačimo svoje notranje, duhovne lastnosti – nesebičnost, neškodljivost, sočutje, darežljivost, resnična ustvarjalnost. Na žalost naša družba, predvsem pa naš ekonomski sistem, spodbuja in poveličuje predvsem sebične materialne vidike. Zato živimo v »kaosu sedanjega časa«.

Štirje zakoni življenja

»Ljudje bodo spoznali in doumeli pretanjene zakone, ki vladajo njihovim življenjem: osnovni zakon življenja, zakon karme, vzroka in posledice, ki uravnava usodo vseh; s tem zakonom povezani zakon ponovnega rojstva, ki duši omogoča potovanje v materijo; zakon neškodljivosti, ki vlada pravilnim odnosom, in veliki zakon žrtvovanja, po katerem poteka ves razvoj.« (Mojster –, prek Benjamina Crema, Share International, november 1999)

Če želimo postati »umetniki življenja«, moramo poznati temeljne zakone življenja. Ravno zato, ker teh zakonov ne poznamo ali ker jih ignoriramo, ustvarjamo ta brutalen in nepravičen svet.

1. »Če se ne bomo naučili prevzeti odgovornosti, ne bomo nikoli odrasli«

Zakon vzroka in posledice (tudi zakon karme) je v osnovi zelo preprost: vsaka naša akcija (dejanje, govor, zapis; skladba, slika …) sproži re-akcijo, torej gre za vzrok in posledico. Sprožimo »paket« energije, ki vpliva na okolico. Če v vodo vržemo kamen, gladina vzvalovi. Če nekoga užalimo, vzvalovi njegov čustveni svet. Morda tega ne vidimo, a vselej povzročimo neko reakcijo. In ta reakcija – čeprav vedno ne vidimo povezave – deluje povratno tudi na nas. Ne nujno takoj. Tega zakona ne smemo zamenjevati z nekakšnim maščevanjem v smislu starodavnega Hamurabijevega zakonika »oko za oko«, »zob za zob«. Saj pravimo: dobro se vrača z dobrim, slabo s slabim. Karma je predvsem povezana z učenjem in odgovornostjo – sami s svojimi aktivnostmi ustvarjamo situacije, ki nas lahko privedejo do novih spoznanj in odgovornejšega ravnanja.

Ljudje »sami usmerjajo svoja življenja v dobro in slabo. Sami s svojimi dejanji obračajo kolo dogodkov, povzročajo konflikt ali mir, sejejo nesrečo ali dobrohotnost. Ljudje se morajo naučiti svoje vloge in prirojene moči v življenju in tako prevzeti odgovornost za njegovo kakovost in smer. Če tega ne bodo storili, nikoli ne bodo odrasli.« (Mojster –, prek Benjamina Crema, Share International, julij/avgust 2000)

2. Duša skozi izkušnje vsakega življenja tke nova oblačila

Karma lahko deluje kratkoročno ali pa na dolgi rok, tudi preko več življenj oziroma inkarnacij, kar nas vodi do naslednjega zakona – zakona ponovnega rojstva. Najprej moramo seveda opredeliti, kdo je tisti, ki se uteleša. Morda je čisto dovolj, da v tem primeru uporabimo krščanski izraz duša, lahko pa govorimo tudi o notranjem jazu, notranjem bitju ali kako drugače.

Lahko rečemo, da je duša naš notranji, neumrljivi, pravi jaz, ki si iz življenja v življenje nabira izkušnje in se uči – v okviru oziroma s pomočjo zakona karme – v različnih telesih in situacijah. Kot bi si duša nadela oblačilo (iz materije) in ga po uporabi odvrgla; potem pa bi si (iz pridobljenih izkušenj) stkala novo, boljše oblačilo. Ali žalujemo za svojimi starimi oblačili?

3. Ali se (še) na smrt bojimo smrti?

Ali čutimo in vidimo umetnost življenja? Jo živimo?

Za dušo je inkarnacija v začasnem materialnem telesu svojevrstno žrtvovanje; sestop iz duhovnih, energijsko prefinjenih ravni, v »grobe« vibracije miselnega, čustvenega in fizičnega telesa – osebnost ali nižji jaz. Zakon žrtvovanja pa je tudi življenje (trpljenje, bolezni, odrekanja) našega nižjega jaza oziroma nas samih kot osebnosti. Vse dokler se identificiramo zgolj s svojo osebnostjo (fizično – čustveno – mentalno telo), se tudi dobesedno na smrt bojimo smrti, ki je temeljni strah naših »enkratnih« življenj – strah, ki rojeva vse ostale strahove, trpljenje, nezaupanje, ločenost, sovražnost itd.

A vse skupaj je vendarle počasna in pogosto boleča »pot navzgor« in hkrati žrtvovanje znanega, že pridobljenega, nepotrebnega. Postopno, skozi številne inkarnacije, se duša na materialnih ravneh, kjer deluje njena vsakokratna osebnost, izmojstri in izmodri, zato takrat pravimo, da človek postane mojster modrosti. Z našega vidika nesmrten, božanski človek.

4. Škodujemo lahko direktno, a tudi posredno

Pot do mojstrstva pa poteka preko še enega pomembnega zakona – zakona neškodljivosti. Neškodljivost ni neaktivnost, temveč aktivnost, ki ne škodi drugim ali še bolje, ki jim koristi. Pravzaprav smo pravi »mojstri škodljivosti«. Ne gre samo za neposredno škodljivost (bodisi z besedami bodisi z dejanji), temveč tudi posredno. Če prekomerno trošimo dobrine sveta in jih tako odrekamo drugim, ki zato stradajo in po nepotrebnem umirajo, smo škodljivi, pa četudi se štejemo za dobre ljudi.

V tem smislu sta konkurenčnost (ekonomska tekmovalnost) in potrošništvo škodljiva, medtem ko sta medsebojna delitev dobrin in sodelovanje »na strani« neškodljivega, dobrega. Kakorkoli, nismo nikakršne žrtve usode, temveč aktivni kreatorji (stvarniki) svojih življenj in so-kreatorji skupnega življenja na planetu Zemlja.

Učiti se umetnosti življenja

»Vsak ima svojo vlogo v tem kompleksnem vzorcu, ki ga tke človeštvo. Vsak prispevek je enakovreden in potreben za celoto. Ni človeka, v katerem ne bi bilo mogoče zanetiti ognja ustvarjalnosti, pa naj bo njegova iskra še tako bleda. Umetnost življenja je umetnost izražanja tega ustvarjalnega ognja in tako razodevanja narave ljudi kot potencialnih bogov.« (Mojster –, prek Benjamina Crema, Share International, oktober 1983)

Današnji izobraževalni sistem nas vzgaja za življenje v tekmovalnem in sebičnem svetu, kjer štejejo le bogastvo, moč in uspeh. Mladi pridobijo veliko znanja pri naravoslovnih, družboslovnih, ekonomskih in drugih predmetih, o pomenu in namenu življenja samega pa zvedo malo ali nič. Morda se kaj naučijo o umetnosti, ne (spre)vidijo pa, da je lahko tudi življenje samo umetnost.

Dajmo izraziti svoj »ustvarjalni ogenj« umetnosti življenja

Umirjanje razuma podpira dušo skozi biti “sam” in najti čas za meditacijo

Umetnost življenja ni rezervirana zgolj za privilegirane posameznike, temveč za vsakogar. Vsi smo učenci v šoli življenja. Pomembno pa je, da vsem omogočimo, da lahko »izražajo ustvarjalni ogenj«. Stotine milijonov revnih ljudi nima za to nobenih možnosti, ker so popolnoma vpeti v okrutni boj za preživetje. Pa ne bi bilo treba, da je tako. Po drugi strani pa tudi stotine milijonov dobro situiranih ljudi, prav tako ne živi umetnosti življenja, saj so pretirano potopljeni v materialni svet, ki ga zaznamujejo potrošništvo, tekmovalnost, kopičenje bogastva in moči. Tako je večina sveta daleč od tega, da bi izražali svojo naravo kot »potencialni bogovi«. Zato je tako pomembno, da vsakomur omogočimo kakovostne življenjske pogoje; zato je »sveto«, da pravičneje delimo globalne dobrine.

Se torej lahko naučimo umetnosti življenja? Lahko. Pri tem je dobro poznati in delovati v skladu z zakoni življenja, delati dobro za celoto (služiti drugim ljudem, človeštvu), študirati zakone življenja in prepoznavati svojo pravo naravo (z meditacijo) – to so glavni »predmeti« v šoli umetnosti življenja.

Umetnost življenja

Potegnimo s čopičem sočutja in solidarnosti
po tkanini, ki jo skupaj tke človeštvo;
nesebična pomoč in skrb za druge
izrisuje podobe barvite radosti in sreče
na dih jemajočem platnu Življenja.

Zaigrajmo akorde planetarnega sobivanja
v miru in blaginji; kajti vsak človek je
nepogrešljiva nota, ki bo nekoč zadonela
v harmoniji Enosti človeštva,
v mogočni simfoniji Življenja.

Nastopimo v drami Življenja, kjer šteje vsaka vloga,
kjer sta enako vredna tako kralj kot kmet in bankir;
kjer si delimo skupno usodo in skupne dobrine.
Dajmo vse od sebe, da bomo skupaj igrali
ne v tragediji, temveč v igri Ljubezni.

Postanimo prešerni, dostojevski, mozarti,
picassi, beethovni, shakespearji, puškini
Umetnosti Življenja.

 

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete svojo pot, nas kontaktirajte in z veseljem vam pomagamo.

Vir: Benjamin Creme: Umetnost življenja, življenje po zakonih življenja. Share Slovenija, 2010.

Opomba: Mojster, ki je avtor besedila v navednicah (in ga je posredoval preko svojega učenca Benjamina Crema), je eden izmed članov skupine mojstrov modrosti, ki delujejo v ozadju človeške evolucije in se v današnjem času postopno razodevajo javnosti. Na čelu skupine je Maitreja, ki deluje v vlogi učitelja sveta. Načrtovano je, da se Maitreja razkrije javnosti, ko bo človeštvo dovolj »zrelo«, oziroma ko bo v svetu v pretežni meri zavladal mir in ko bomo vsaj v povojih začeli deliti dobrine, kar bo potrdilo našo zmožnost izražati energijo ljubezni na globalni ravni. Več: Share International

Fotografije: arhiv Roka Kralja

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.