Človeštvo bi izbrisali v treh dneh

Človeštvo bi izbrisali v treh dneh

Človeštvo bi izbrisali v treh dneh

avtor 24. januarja, 2021

Sapiens od kognitivne revolucije živi v dvojni resničnosti. Na eni strani je objektivna resničnost rek, dreves in levov, na drugi strani pa namišljena resničnost bogov, držav in korporacij. Namišljene resničnosti so sčasoma postale vse vplivnejše, zato je zdaj preživetje rek, dreves in levov odvisno od namišljenih oseb, kot so bogovi, države in korporacije,” razlaga Yuval Noah Harari v mednarodni uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva.

Pa vendar se ljudje ne moremo prepirati o umetno ustvarjenih človeških pravicah in družbah z omejeno odgovornostjo, če nimamo čistega zraka, delujoče varovalne atmosfere in cvetočih ekosistemov, kajne? Torej lahko z globokim izdihom ugotovimo, da je tudi naša domišljija (na srečo) omejena. Vsaj dokler se ne bomo sposobni znajti oziroma razviti drugače … (česar nikakor ni za pričakovati v kratkem, mimogrede).

Junaki našega časa so preveč osamljeni

Kdo pa ima moč, nas lahko prepriča, da spregledamo? Je dovolj karizmatičen, da se ustavimo? Oziroma bolje, da sploh začnemo popravljati ustvarjeno godljo? Kje je junak/inja, ki bo prepričal/a nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, da so podnebne spremembe resnična in aktualna grožnja? Še pomembneje, kdo ga bo pripravil do sodelovanja, ustvarjanja pozitivnega učinka, vpeljevanja temeljitih rešitev? (Kajti sončni zahod, Mlečna cesta ali čreda prostoživečih slonov so očitno premalo).

Morda nekdo, kot je Jane Goodall? Ki je postala simbol, ko je prestopila tedanje prepričanje, da so raziskovalke lahko tudi ženske sredi džungle. Njen namen je bil preučiti šimpanze v divjini, da bi tako poskusili razumeti življenje naših prednikov – iz Afrike se je vrnila kot aktivistka za pravice živali, ohranjanje narave. Ali nam lahko pomaga David Attenborough, ker v sebi nosi toplino, s katero je marsikoga naredil dovzetnejšega za širino sveta? A tudi on zadnje čase vse bolj hladno svari: Kar bomo naredili v teh 10 letih, bo imelo vpliv na prihodnje tisočletje“.

Jane Goodall And Her Life In The Wild

Smo res vzorna in kulturna bitja?

Mene osebno premaknejo avtohtona ljudstva Južne Amerike, ki v pisanih odpravah sedijo v pustih sodniških dvoranah moderne civilizacije in zagovarjajo bolivijski Zakon o pravicah Zemlje (ang. Law of Mother Earth), ker jim multinacionalke uničujejo življenjski prostor. In če tega zakona ne prevzamejo vse države na svetu še pred začetkom pomladi … No, vsaj poskusimo biti malo bolj podobni navideznim divjakom iz džungle.

Kar na vse ravne strehe trgovin uredimo zelenjavne vrtičke, kot to že počne IGA supermarket. Ob avtoceste postavimo turbine, ki jih poganja veter mimo vozečih se avtomobilov in se tako generira električna energija. Madžarska pa bo za vsakega novorojenčka posadila 10 dreves. Skratka letos malce bolj prilagodimo svoje življenje procesom narave, jo znova spustimo bliže. Konec koncev količina umetno ustvarjenih materialov že presega težo vsega ostalega na tem planetu!

Pozitiven odziv na negativne dražljaje

Organizem za uspešno delovanje potrebuje vse organe. Ne bodimo neumni – nismo ne srce, ne pljuča in prav gotovo ne možgani te “naše” Zemlje. Ne zmoremo uspešno uravnavati kompleksnih simbioz in prilagoditev med živalskim in rastlinskim svetom, prehranjevalnih verig oziroma nadomeščati njenih členov, še manj smo sposobni opravljati pester nabor ekosistemskih storitev – vsaj ne v zadovoljivi meri, ki bi nam omogočalo preživetje, kaj šele dostojno in dolgoročno življenje.

Zakon velikih dreves v Avstraliji

Mimogrede, ste vedeli, da ima Avstralija tako imenovan Zakon velikih dreves? Le-ta navaja, da je ob izseku enega 300-letnega drevesa, potrebno zasaditi tri mladike. Dosežek je že, da imajo tak zakon, kajne? Vendar je po strokovnih ocenah razvidno, da lahko izsek enega 140-letnega drevesa nadomesti “šele” 891 sadik! Morda zna težavam narave bolje prisluhniti predsednik Maldivov, ki je že leta 2009 sestanek z ministri organiziral kar pod vodo. V opomin, da bo tja izginilo celotno otočje, če ne bomo grožnje podnebnih sprememb vzeli v aktivno ukrepanje.

Eden izmed najnovejših družbenih ukrepov pa prihaja s Turčije. Zaradi pandemiološkega lockdowna države in njegovih posledic, je podjetje Pugedon odgovorilo s pametno napravo za recikliranje. Ta sprejema plastično embalažo in v zameno ponuja hrano in vodo potepuškim živalim, ki so v teh časih zaradi praznih ulic še bolj prikrajšane. Dobili pa smo tudi nekaj za širšo okolico – Visino kreditno kartico v povezavi s trajnostno platformo Tomorrow, ki sadi drevesa! Podobno je z leseno kreditno kartico napovedal tudi Mastercard v Neprecenljivi koaliciji za planet. Upam, da bo zdaj res vsak cent štel …

NE moremo začeti vsak dan znova

Saj poznate domino efekt, kajne? V našem primeru bi ga morali čim prej uporabiti za pozitivno reševanje planeta. Ste namreč vedeli, da če bi z istim tempom, kot s tega planeta brišemo živali, naredili z ljudmi, bi za to potrebovali manj kot tri dni … Precej strašljivo, kajne? In odnos do okolja je posredno odraz odnosa do nas samih.

Kdo smo in kam gremo, zatorej nista niti malo nedolžni vprašanji. Imamo dober odgovor nanju? Je naša iznajdljivost pohvala, ker edini zavestno povezujemo znanost in umetnost? Leta 2000 si je brazilski bioumetnik, Eduardo Kac zaželel fluorescenčnega zelenega kunca. Njegovo naročilo je sprejel nek francoski znanstvenik in tako je bila nekega dne z vsaditvijo gena svetlikajoče meduze v belega kunca ustvarjena žival, ki se sveti pod modro lučjo …

Vsi vemo, da je bil to le začetek.

Dobrodošli v moderno naravo človeka.

Eva

P.S. priporočam v ogled: Our Planet: Our Business.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: Gaja Postružnik, Insights d.o.o.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.