Povej naprej, če imaš … krompir

Povej naprej, če imaš … krompir

Povej naprej, če imaš … krompir

avtor 15. maja, 2020

Ključ je v komunikaciji. Je res? Ljudje razvijamo, ustvarjamo, shranjujemo, delimo. Tako si olajšamo življenja, se učimo in seveda izboljšujemo. Ker vseskozi napredujemo, je tok informacij skorajda že neskončen. Koliko od tega, kar zdaj obstaja, pa res predelamo, upoštevamo, vpeljemo v vsakodnevne rutine? Da zaradi tega živimo polnejše, uspešnejše in boljše? Razjezi me, ko slišim koga reči: “Zaradi nekih ptičev tam pa Slovenija nima vetrnih elektrarn. Kaj ne znajo letet kot vsi ostali po Nemčiji ali Španiji?” Sploh poznate optimalne pogoje za postavitev vetrnih elektrarn? Zbode me tudi, ko kdo reče, kako Natura 2000 zavira razvoj, ker so tam neke rožice, sploh nič pametnega in samo potrata dobrega prostora. Ali ko se državo sprašuje, zakaj še nismo izsušili barjanskih tal, saj je stanovanjska problematika vendar vse bolj pereča!

Čeprav sem (samo) eden, storim, kar zmorem

Če bi se le zavedli, da smo pravzaprav vsi na isti strani, ker še nihče nima v lasti oziroma niti na dosegu drugega naseljivega planeta … Koliko umetno postavljenih gnezdilnic v mestih bi lahko pripravili medtem? Koliko domače ozimnice naredili iz hrane, ki na videz ni več primerna za prodajo v supermarketih? In na kakšne načine vse bi pomagali sosedom?

Aktivni posamezniki, ki razmišljajo kot Edward E. Hale, so nujni za komunikacijo takšnih premikov v širši družbi. Gospod zdrave pameti je povsem preprosto izpostavil: “Sem samo eden. Pa vendar eden. Vsega ne zmorem. In ker ne zmorem vsega, ne bom odklonil, da storim tisto, kar zmorem.

Razmišljaj brez okvirjev – in z rožnimi lončki

Nekonvencionalno bojevanje proti trenutnim razmeram po mestih nagovarjajo gverilske akcije. Za cvetočim primerom, ki je recimo temu obrodil sadove oziroma cvetove v Bruslju, stoji umetnik Geoffroy Mottart. Nekega dne se je kipe po mestu odločil popestriti z maskiranjem njihovih brad v rožaste dodatke. Za potezo se je odločil, da bi s popestritvijo kipov zgodovino znova malce bolj približal ljudem. Njegovo cvetočo umetniško “obrt” marsikje nadgrajujejo mnogi drugi. V istem mestu je leta 2018 Anton Schuurmans pritegnil pozornost z zasajevanjem rož v luknje po cestah in pločnikih, s čimer je želel nagovoriti nevarnost neurejenih poti.

Flower Flash LewisMillerDesign.com

Tako imenovano gverilsko vrtičkarstvo je neškodljiv aktivizem, ki nosi glas po izboljšanju ugleda določene lokacije. Gverilsko-umetniških instalacij sta se lotila tudi Charlie Lawler in Wona Bae oziroma duo Loose Leaf. Na ta način sta reciklirala ostanke cvetja, ki bi bilo sicer zavrženo. Verjetno najbolj poznane pa so rožne instalacije iz New Yorka. Tam je Lewis Miller pod plaščem noči prebivalce mesta presenetil na najbolj nepričakovanih vsakodnevnih krajih. Smetnjake je spremenil v ogromne vaze, manjša delovišča v eksplozije rož pisanih barv, zapolnil telefonske govorilnice in okrasil prometne znake [poglej]. In četudi cvetje na betonskih ulicah ne ostane tako dolgo kot grafiti, ravno zato nosi opomnik krhkosti živega. In prav to je naša edina vrednost, prisotnost v tem in naslednjem trenutku.

Karkoli narediš, se vprašaj: ali je to res potrebno?

Kako nam lahko manjka tako velik delež zavedanja, da imamo največji vpliv nase prav mi sami? Po tem je ta vpliv uveljaviti pravzaprav precej preprosto. Je vsakodnevna aktivnost, ki lahko prihrani veliko časa, dilem v odločilnem trenutku in predvsem slabe volje. Preden se nameniš nekaj narediti (oprati avtomobil, kupiti nove čevlje, se dobiti s prijatelji, se vpisati v društvo), se samo vprašaš – je to potrebno zame in/ali za širšo družbo? Delam dobro in prav? Delam za zdravje, sprostitev, povezovanje? Kaj več še potrebujemo?

Berete? Poveste družini in prijateljem? Napišete, kar se vam zdi premalo upoštevano? Izzivate ljudi, da ne bodo le odmahnili z roko, ko jih bo kdo opozoril, da bi namesto prižganih luči v pisarni lahko preprosto odgrnili zavese? Vsak dan se pogovarjamo – pa govorimo o pravih stvareh?

Nekje sem prebrala, da smo ljudje samo rastline s kompliciranim umom. Tako da navsezadnje zares potrebujemo le vodo (in hrano) ter sonce. Pomembno je dodati, da vemo, da lahko sonce iščemo tudi v sebi in drugih.

Bodi tisti, ki naredi drugače. So-ustvari kritično maso.

Samo zrasti je treba – navadno iz cone udobja. Ste vedeli, da tudi rastline najraje rastejo ob dobri glasbi – torej neke vrste komunikaciji? Da pa nekaj oziroma karkoli uspešno spremeniš v širšem oziru, vseeno potrebuješ kritično maso, ki je pripravljena rasti. Ljudi, ki naredijo drugače. Povezovanje je zato potrebno jemati resno.

Na srečo je pripravljenih že kar nekaj dobrih temeljev. Ali veste, da vam Aarhuška konvencija daje pravico dostopa do informacij o okoljskih zadevah, možnost udeležbe pri odločanju o njih? Ali veste tudi, da imate – če teh pravic ne spoštujejo – tudi pravico do pravnega varstva? Zapomnimo si, da za celotno sliko vedno potrebujemo tudi poznavanje ozadja in ciljev, komunikacijo.

Vplivneži so začeli. Na vrsti smo mi.

Zdaj to poslanstvo zaznava tudi vse več uspešnih poslovnežev, zvezdnikov, ki svoj vpliv končno izvajajo tudi v dobrodelne oziroma naravovarstvene namene. Igralci, kot so Leonardo DiCaprio in drugi, javnost opozarjajo z dokumentarci o trenutni okoljski problematiki. Jason Momoa z bojem proti uporabi vode v plastični embalaži za enkratno uporabo. In Jane Fonda se je uprla potrošniški noriji tekstilne industrije z zaprisego, da ne bo več kupovala novih oblačil. To je samo nekaj od zvenečih imen, ki so resnično prepoznali potrebo po spremembi življenjskega stila s skupnim ciljem uravnotežiti vplive človeštva.

Združeni narodi potrebujejo policiste, vrtnarje, taksiste, študente, …

Agenda 2030 – vsi cilji

Bolje so zastavljeni cilji, več ljudi bo v njih prepoznalo pozitivni smisel. Ali ste vedeli, katerih je teh 17 pomembnih ciljev, ki jim kot globalna moderna družba želimo slediti v lepšo prihodnost? Zapisani so bili leta 2015, v bogato opremljeni AGENDI 2030, ki bi morala postati temeljni in najbolj upoštevani dokument planeta Zemlja.

Na njih bi morali dnevno opozarjati časopisi, zadnja stran škatle kosmičev, šolski učbeniki vsaj v prvem in sedmem razredu, oglasi na športnih tekmah, … Lahko bi jih imeli celo prilepljene na hladilnik v kuhinji ali zgornji del ogledala v kopalnici. Sem vas dovolj prepričala, da boste zdaj z zanimanjem in željo kliknili na to spletno povezavo (pdf datoteka)?

Otroci in mladi izvjajajo. Ne samo govori(či)jo

Komunikacija je naše najpomembnejše orožje proti nevednosti, neznanju. Toda štejejo dejanja. In včasih se zdi, da gredo le-ta zadnje čase bolj od rok otrokom, kot odraslim. Šepajo predvsem politiki, ki bi nam morali ustvariti karseda idealne pogoje oziroma spodbudne javne instrumente za lažje doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Žal samo izvedene konvencije in konference niso dovolj za lepši svet. Morda pa ravno zaradi tega 22-letni Nemec, Felix Finkbeiner s prodajo čokolade zdaj sadi drevesa. Ja, prav ste prebrali – po tem, ko je pri devetih letih v razredu predlagal, da bi morali otroci vsake države posaditi milijon dreves – no, je on to v naslednjih treh letih z lastno iniciativo Plant-for-the-Planet tudi storil.

Kaj nas najbolj omejuje – voda? Zrak? Prostor? Ali se omejujemo mi sami – zaradi igranja gluhega telefona čez cel svet?

Eva

P.S.:

Tokrat v branje priporočam odlično knjigo Y. N. Harari-ja: Homo deus [na navdihni.me predstavljeno 21 lekcij za 21. stoletje istega avtorja] ter ogled nevsakdanjega filma Captain Fantastic!

Prispevek je sedmi v vrsti člankov POET – potencialna oseba ekološkega temperamenta.


Foto: spletne strani lewismillerdesign.com, plantfortheplanet, agenda2030

Spletni portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d. o. o.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.