Kako pridelati več zelenjave na kvadratnem metru obdelovalne površine? Kako to početi, če sploh nimate vrta? Kaj se zares da pridelati na balkonu, okenski polici ali celo v garaži? Za nekoga, ki je pobegnil iz mesta na podeželje, da bi bil bolj v stiku z naravo, je bilo najbolj pomembno poiskati dom, ki bi to najbolje omogočal. Tako je k odločitvi o izbiri novega doma največ prispeval razgled, ki ga je ponujal balkonček iz dnevne sobe, po novem spalnica. Razpored prostorov stanovanja je bil v tem trenutku za navdušenca nad podeželskim življenjem sekundarnega pomena. Pomembno, da je razgled (smeh).
Selitev v manjši kraj, ki omogoča veliko lažji dostop do narave in organskih živil od preverjenih lokalnih kmetov, je bil zame pravi praznik. V času porodniškega dopusta sem imela košček večjega vrta, ki so mi ga bližnji odstopili v prepričanju, da me bo minilo. Mislili so, da gre za muho dekleta, ki je prišlo iz mesta na vas. Pa me ni minilo. V času obeh porodniških dopustov sem sadila, plela, izkopavala in prekopavala, nabirala, sušila, zmrzovala, vkuhavala in medila različne domače dobrote za sprotno porabo, ozimnico, nego telesa in pripravljala vse vrste pripravkov in zvarkov, od katerih moji otroci še danes bežijo (smeh).
Želja po lastnem koščku zelenega raja tli v meni
Minilo je precej časa od teh lepih začetkov mojega mikro kmetovanja. Zdaj pa vpeta med službenimi obveznostmi in zasebnim življenjem negujem vezi z lokalnimi kmeti, od katerih kupujem sezonsko organsko svežo zelenjavo, kar me neizmerno osrečuje.
Vem, da moja družina in jaz jemo zdravo, pravo, živo hrano. Zavedam se, da sodelujem v naravnem procesu, sobivam z naravo na najboljši možen način, hvaležna za vse dobrote, ki nam jih ponuja mati Zemlja. A želja, da vseeno imam tudi sama mali košček zelenega raja, je vedno tlela v meni. Tako so se začele uresničevati sanje o tem, da svoj balkon preoblikujem v zelenjavno dišeč zeliščni raj.
Samooskrba v praksi mi odpre nov pogled
Navdih in širino razmišljanja o malem balkonu in drugih možnostih za čim bolj učinkovito samooskrbo sem dobila v knjigi Samooskrba v praksi. Knjiga je plod dela skupine strokovnjakov s Sanjo Lončar, ki jo izjemno spoštujem zaradi njene srčne predanosti in posvečenosti naravnim rešitvam za zdravje človeka in ozaveščanja ljudi. Pristna povezanost z Zemljo in naravo, ki je naš edini pravi dom, je vedno prava pot.
Sanja Lončar: »Slovenija ne more doseči samooskrbe tako, da breme prevalimo na kmete in potem še pričakujemo, da nam bodo v trgovine ali celo na dom pripeljali vse, kar potrebujemo,
mi pa bomo medtem delali nekaj bolje plačanega.«
Knjiga Samooskrba v praksi pojasni, KAKO postati samooskrben. Vse v knjigi je preizkušeno na naših tleh, v naših štirih letnih časih in z rastlinami, ki jih lahko gojimo v našem podnebju. Kljub temu je tim projekta Skupaj za zdravje človeka in narave preizkušal meje možnega in predvsem ugotavljal, kako bi lahko vsak meter obdelovalne površine izkoristili še bolje kot doslej.
Številni triki za prihranek časa za samooskrbno_ega vrtnarico_ja
Entuziasti nad življenjem, v katerem smo ljudje, usklajeni z naravo, s Sanjo Lončar na čelu že od leta 2005 raziskujemo, primerjamo, povezujemo in iščemo preverjene naravne rešitve za izzive današnjega časa ter poskušamo vsa svoja dognanja predstaviti v čim bolj uporabni obliki. Pred kratkim nas je tako razveselila Knjiga Samooskrba v praksi, ki nam korak za korakom razkrije, kaj lahko pridelamo v dveh tednih in kaj v mesecu ali dveh. Številni triki za prihranek časa, ki so predstavljeni v knjigi, bodo pomagali, da bo zadovoljstvo samooskrbnega vrtnarja nepopisno. Ob tej priložnosti sem govorila s Sanjo Lončar, ki je knjigo pripravila in izdala v sodelovanju z ddr. Ano Vovk Korže, Matejo Reš, Fanči Perdih, Ireno Rotar in drugimi.
Za vsako pravilo sem takoj videla izjemo
Kdaj in kako se je začela tvoja povezanost z naravo?
Kot otrok nisem videla prav veliko narave, ker sem odraščala med kemičnimi tovarnami v enem od najbolj onesnaženih delov nekdanje Jugoslavije. Težave z zdravjem so zahtevale, da so me napotili k babici na kmetijo, ki je po nacionalizaciji bila precej zapuščena in bi bila odlična kulisa za snemanje kakšne srhljivke v slogu Adamsovih. Zame pa je bila vsa ta zaprašena stara šara neskončen poligon za urjenje domišljije. Bolezen mi je prihranila tudi socializacijo vrtca in “male šole”.
Težave s kolkom so babico ovirale, da bi letala za menoj. Tako sem neovirano hodila po podstrešjih in raziskovala, ne da bi me kdo vlekel nazaj in mi razlagal, kaj je nevarno, kaj je strupeno, kaj se za punco spodobi in kaj ne.
Šele zdaj dojemam, kakšno darilo je bilo tisto obdobje, v katerem mi nihče ni pral možganov. Ko sem prišla v osnovno šolo, sem izstopala od drugih otrok, predvsem po tem, da sem nenehno spraševala, kar je moje učitelje spravljalo ob pamet. Za vsako njihovo pravilo sem takoj videla izjemo in prosila za pojasnilo. Da bi jim dala mir, so mi pisali petice. Danes takšne otroke napotijo k psihologom. Skratka, zdaj vidim, da si lepšega začetka sploh ne bi mogla želeti. To, kar je danes moj največji dar – da znam videti, vprašati in raziskovati –, je zraslo na otroških boleznih in telesnih hibah.
Zdaj na občutljivost gledam kot na darilo
Kaj je najbolj vplivalo nate, da si šla po poti iskanja naravnih rešitev za spopadanje z zdravstvenimi izzivi in ohranjanje zdravja?
Najboljše darilo je občutljivo telo, ki zaškriplje vsakič, ko ga “polomim” in ga ne poslušam. To sem dolgo jemala kot “nepravično breme”. Kot mali Kalimero sem godrnjala: “Zakaj drugi lahko uživajo vse po vrsti, in jih ne zvije, …”
Majhne površine najbolje izkoristimo, če gojimo začimbnice. En gram začimbnic praviloma vsebuje toliko antioksidantov, kot če bi zaužili nekaj sto gramov sadja in zelenjave. Začnimo s tem, da imamo vedno pri roki svojo baziliko, peteršilj, drobnjak, rožmarin, origano, majaron. Razveselili bodo naše telo in duha, krepili zdravje in v telo prinašali svetlobo, ki jo tako zelo potrebujemo.
Zdaj na to občutljivost gledam kot na darilo – dejansko sem dobila “antene” ali “tipala”, s katerimi sem lahko trenirala svoje zaznavanje in skozi svoje telo spoznavala, kaj mi daje in kaj jemlje energijo, kako delujejo določeni pripravki, kako name delujejo drevesa, rastline, zvoki …
Pustim dobro plačano službo in sledim srcu: v naravno življenje
Kako se je začela zgodba projekta Skupaj za zdravje človeka in narave?
Tako kot številni, ki berejo te vrstice, sem pred 15-imi leti tudi jaz omahovala, ali naj zapustim poznano, dobro plačano službo, ki me sicer ni več veselila … Skočiti iz znanega v neznano razum vedno doživlja kot neke vrste samomor. Um je bil zelo močan, zato je telo zagrozilo s hudo stavko in tako se je začelo.
Takrat se mi še sanjalo ni, da bo to zraslo v največji slovenski nevladni projekt na področju naravnih rešitev. Le čutila sem, da me vleče v to smer. Tistim, ki so me svarili, da na tej poti ne bo kruha, sem odgovarjala – bom to počela, četudi bom prihodnje leto živela le na koprivah. In tako se je megla počasi razkadila, vizija projekta pa postajala vse bolj jasna.
Tehnologija in razvoj nista eno in isto
Kako se je spremenil naš odnos do narave v zadnjem desetletju?
Ni enoznačnega odgovora. Opažam pa to, kar Kezele opisuje kot razdvajanje svetov. Eni gredo vse bolj v smeri tehnokracije in virtualnega. Postajajo vse bolj digitalni, odtujeni od življenja, parcialni, želijo vse bolj pametni telefon, pametni avto, pametno hišo … Drugi pa se odpravljajo v drugo smer – poskušajo se vse globlje povezati s seboj, naravo in stvarstvom. Namesto digitalnega dvobitnega sveta odkrivajo pulsirajočo naravo stvarstva. Namesto internet učijo uporabljati intranet. Ločujejo med tehnologijo in razvojem.
V projektih Skupaj za zdravje človeka in narave, ZA ZDRAVJE na delovnem mestu, ZA ZDRAVJE otrok in drugih, združenih v informacijskem središču, lahko najdete preverjene, verodostojne in učinkovite rešitve. Več informacij o našem delu najdete na spletni strani www.zazdravje.net
Vse izbire so legitimne in vse prinašajo spoznanja na naši poti. Zagotovo pa prihaja čas, ko ni več možno ostati nekje na pol poti in biti le simpatizer. V tem trenutku nič ne pomaga, če “razmišljaš o tem, da bi začel vrtnariti ali jesti bolj zdravo … “. Šteje, ali že veš in ali to počneš. To, da nekdo prepozna nekaj zdravilnih rastlin, je povsem neuporabno, če jih ne zna pravilno uporabiti.
Zato pravim, da se tisti, ki so bili zelo dolgo nekje na pol poti, zdaj pospešeno odločajo, v katero smer bodo šli. Tem smo namenili tudi naš nov portal delavnice.zazdravje.net.
Tehnologija je lahko past, virtualnost iluzija
Kako vpliva razvoj tehnologije na naš odnos do narave?
Če mi uporabljamo tehnologijo, nam ta lahko zelo koristi. Če tehnologija uporablja nas, potem m
i zelo koristimo njej. Splet je morje informacij in če veš, kaj iščeš, to hitro najdeš. Kdor pa pričakuje, da mu bo splet pokazal pot, usmeritev, … mu bo splet le pokradel čas in energijo.
Če je razvoj tehnologije past, ki jo moramo ozavestiti, da se ne odtujimo od narave, kako se ji izognemo, še posebej zdaj, ko se nam je življenje prestavilo v iluzijo virtualne resničnosti, ki nam je v času karantene edini stik z zunanjim svetom?
Če je naša slika sveta dovolj široka, potem je lahko svetovni splet eno izmed orodij, ki jih lahko uporabimo. Če pa nam sploh še ni jasno, kdo smo, kje smo in kam gremo, potem je splet velika centrifuga, ki nas zavrti in na koncu izpljune ožete in še bolj zmešane.
Najkrajša pot do zdravja je pot do kuhinjskega pulta
S katerimi zelišči in zelenjavo si v tem času najbolj krepimo imunski sistem?
Številni, ki to berejo, verjetno pričakujejo, da naštejem dobre vire vitaminov, rudnin, probiotikov. V tem času so zagotovo koristni vitamin D, C, cink …, vendar je še bolje, da iščemo tudi živila, ki imajo čim več vitalne energije. Ni vseeno, ali smo kupili jogurt z rokom uporabe dva meseca ali sami naredili kislo mleko. Ni vseeno, ali kupimo pasterizirani sirup ali imamo svojega, ki smo ga naredili iz rastline, ki smo jo sami nabrali. Ko je kruh poln naše ljubezni, deluje bolj zdravilno od kupljenega, ki je poln vlaknin, semen in ne vem česa še.
S katerimi zelišči pa si blažimo napetost, strah, tesnobo in depresijo?
Veliko rastlin je pripravljenih prijateljevati z nami in nam s svojo globoko modrostjo pomagati ohraniti notranji mir. Vendar tu ne gre za neko snov, ki jo zaužijemo in deluje sama po sebi. Predstavljajmo si, da umetnik na cesti izvaja čudovito glasbo. Nekdo gre mimo in ga ne vidi in ne sliši. Drugi se ustavi, malo prisluhne in naredi posnetek na telefonu. Tretji se ustavi, pusti, da se ta glasba dotakne njegovega srca in ga oblijejo solze miline. Enaka glasba, pa tako različen vpliv.
Tisti, za kogar je rastlina le snov, v kateri je mogoče kakšno koristno hranilo, bo od rastline dobil le snovi. Kdor pa v rastlini vidi več in jo zna slišati, bo dobil veliko več. Na našega duha najbolje deluje duh rastlin, če mu seveda to dovolimo. Kdor spusti baziliko v svoje srce, bo tudi sam ugotovil, zakaj jo imajo Indijci za najbolj sveto rastlino.
Izjemno produktivno obdobje dene dobro tudi mojim rastlinam
Kako preživljaš ta čas izolacije?
Mirela in Sanja
Sploh nimam občutka, da je čas izolacije. Delam več kot kdaj prej. Skoraj vsak dan imam on-line predavanja, postavili smo izobraževalni portal delavnice.zazdravje.net, pripravljam novo knjigo, veliko snemam, sadim, kalim, kuham, fermentiram … končno sem kontinuirano navzoča ob svojih rastlinah, ki so tega zelo vesele.
Kaj svetuješ bralcem revije Navdihni.me, kako v tem času ohraniti bister um in jasnost, zdravje in notranji mir?
Tako kot v vseh situacijah, ne ukvarjajte se s tem, kar vas skrbi in vas spravlja v strah. S tem bomo takšne scenarije le krepili. Prelomne točke so odlične za ustvarjanje nečesa novega. Situacija, v kateri smo, je odlična odskočna deska za navdih. Nekdo nam je podaril čas. Nekdo nas je ustavil. Nekdo je ustavil rutino. Zdaj je treba le skočiti v novo. Veliko ljudi bo čez nekaj let presrečnih, da jih je doletela »koronska kriza”.
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: Dejan Ogrinec, Saša Vučina in osebni arhiv Sanje Lončar
No Comments so far
Jump into a conversationNo Comments Yet!
You can be the one to start a conversation.