Dan ima dovolj ur tudi za hojo in branje

Dan ima dovolj ur tudi za hojo in branje

Dan ima dovolj ur tudi za hojo in branje

avtor 21. februarja, 2022

Viktorijo Kante iz okolice Ajdovščine smo na našem portalu že enkrat predstavili. Takrat je bilo v ospredju njeno potovanje z družino na španski kamino. Tokrat je ‘z nami’ zaradi drugega konjička – strastnega branja. Čeprav prebere na leto do 70 knjig, pravi, da njena hiša ni nič manj pospravljena v primerjavi s katerokoli od nas – nerednih bralcev. Njen priljubljeni stavek je izjava pisatelja R. R. Martina: Bralec živi tisoč življenj. Človek, ki ne bere, živi le eno. S to objavo pa v uredništvu Navdihni me obeležujemo in praznujemo tudi 21. februar, mednarodni dan materinščine.

Prvo in osnovno vprašanje, kako najdeš čas za branje?

Mini Viktorija z “obvezno opremo” – knjigo

Dan ima 24 ur za vse in vsak si mora razporediti čas v okviru teh ur. Moj povprečni dan je recimo razdeljen po 3×8 ur. 8 ur službe, 8 ur spanja, 8 ur je mojega prostega časa. Od tega seveda eno uro porabim še za prevoz na delo, pa recimo sem ter tja je potrebno tudi v trgovino in po drugih opravkih. Uro do dve na dan hodim, uro do dve na dan berem, ostanejo mi še tri ure dnevno za ostale stvari. Ker sem ženska, pa seveda lahko delam več stvari hkrati (smeh). Ampak tako je seveda razdeljen idealen dan. Hitro se kaj poruši in to vedno na račun hobijev. Ko pride sezona dela v sadovnjakih, je temu podrejena večina prostega časa.

Ali imaš pospravljeno hišo oziroma koliko hiša in druge obveznosti ‘trpijo’ zaradi ljubezni do branja in hoje?

Tudi hišo imam pospravljeno, nisem pa obsedena s čistočo in ne letam vsak dan s cunjo po stanovanju. Mineštra se recimo lahko kuha tudi med tem, ko jaz hodim ali berem. Če pada dež, ni videti prahu, ko pa posije sonce, grem pa ven, v naravo :).

Ali za branje res ‘nimamo časa’?

Veliko nas je takšnih, ki bi radi brali, pa si rečemo – ni časa, ni časa. Kaj bi bil tvoj komentar?

Veliko ljudi, ki ne bere, trdi, da nima časa. Tudi tisti s prekomerno težo se tolažimo s tem, da ne jemo veliko. Ko pa začnemo beležiti vsak grižljaj, ki ga naredimo, ugotovimo, da je teh grižljajev preveč. Torej naj si tisti, ki ne berejo, beležijo, za kaj porabijo čas. Za drsanje po telefonu, gledanje televizije? Da se razumemo, ena od pravic bralcev je tudi ta, da ne berejo. Jaz si pač ne predstavljam dneva brez branja. Pa četudi le stran ali dve. Nekateri berejo le na dopustu, ker prej »nimajo časa«.

Branje ali hoja, kaj je večja prioriteta?

Branje je pri meni nekako sorazmerno s številom prehojenih kilometrov. Leta 2014 sem prehodila prvi kamino, 800 km po Španiji. Od takrat dalje na dopustu nimam knjig. Včasih je bil dopust 14 dni ležanja na plaži in ravno toliko knjig s seboj. Sedaj na dopust ne nosim knjig, ker jih tam ne pogrešam in tudi zdijo se mi pretežke za v nahrbtnik.

Če mož ne bere, ali je slabši mož, oče?

Kako se na ta konjiček odzivajo člani tvoje družine? Ali tudi oni berejo?

Zadnjih nekaj let se veliko strokovnjakov ukvarja z (ne)branjem knjig v Sloveniji. Seveda tudi jaz nekako ne razumem ljudi, ki ne berejo, da jim branje ne predstavlja užitka. Nikogar pa ne obsojam.

Moj mož recimo ne bere. Je zaradi tega slabši mož in oče? Seveda bi si želela, da bi se skupaj podajala v bralne svetove in potem o prebranem razpravljala, ampak tako pač je. Ko so bili najini trije otroci majhni, jim je tudi on sem ter tja prebral kakšno pravljico.

Branje pravljic najlepši čas dneva

A je branje pravljic bila tvoja naloga?

In če zdaj gledam nazaj, je bil to najlepši trenutek dneva. Štirje smo se stisnili na zakonsko posteljo in jaz sem brala, otroci poslušali. Čeprav se mi ni vsak večer dalo. In ko sem se enkrat ulegla z njimi, me je velikokrat zmanjkalo in je ostala nepomita posoda v koritu in napol skuhano kosilo za naslednji dan.

Upam pa, da sem posejala seme, da bodo otroci kot odrasli posegali po knjigah. Najmlajši sin, ki ima sedaj 14 let, je sicer kar priden bralec. Sedaj ga je posrkala serija pet prijateljev in skoraj vsak večer bere. Gimnazijka po več ur na dan prebira japonske mange v angleščini na telefonu. Najstarejša hči, študentka, pa prebira zaenkrat le študijsko literaturo.

Kdo te je navdušil za branje?

Nimam v spominu, da bi mi kdo bral, ko sem bila majhna. Tudi v knjižnico nismo hodili. Imam starejšega brata in sestro in sem se menda od njiju naučila brati, še preden sem šla v šolo. Piko Nogavičko sem brala, ko sem bila stara šest let. Sedaj jo imajo otroci za domače branje v petem, šestem razredu in marsikomu predstavlja problem. Sodobne tehnologije prav gotovo vplivajo na čas in sposobnost koncentracije otrok in odraslih!

Bralni mrk tudi pride

Koliko knjig čez leto prebereš?

Kot sem že rekla, na dan berem uro do dve. To je moj čas pred spanjem. S takšnim tempom branja brez težav preberem okrog 70 do 80 knjig na leto. Leto 2020 pa je bilo izjemno leto. Podrla sem lastni rekord, prebrala sem 108 knjig. V času karantene sem požirala knjige, eno za drugo. Sem ter tja me prime tudi bralni mrk in mi kar nobena knjiga ni všeč. To se mi je zgodilo ravno konec prejšnjega leta. Cel december sem z muko prebrala dve knjigi, da sem končala naš bralni izziv v skupini Knjižni črvek na fb.

Ali si kupuješ knjige ali ‘samo’ izposojaš?

Večino knjig, ki jih preberem, si izposodim v knjižnici. Nekaj si jih tudi kupim. Vseh se seveda ne da. Doma imam v nasprotju s pričakovanji mnogih zelo malo knjig.

Ali so tudi takšne knjige, ki se jim vračaš? 

Pred nekaj leti me je navdušila knjiga Umetnost pospravljanja in sem obdržala le tiste, ki so mi v veselje. Tiste, po katerih mislim, da bom še kdaj posegla. Tiste, ki se mi zdijo vredne ponovnega branja. Ko sem imela zlomljeno nogo, sem posegla po nekaterih v preteklosti že prebranih knjigah. Drugače nimam navade ponovnega branja istih knjig.

Izzivu v branju se lahko pridruži vsakdo

Si moderatorka Facebook strani Knjižni črvek, kjer se zbirate strastni bralci. Kako ste organizirani?

Ni nemogočih poti

Pred šestimi leti smo na Facebooku začeli z bralnim izzivom. Vsako leto je potrebno prebrati 30 knjig na določeno tematiko. Teme izberejo člani skupine, jaz potem naredim končni izbor. Izzivu se lahko pridruži vsakdo, narediti si mora svoj bralni album v skupini, v katerega naloži fotografije in misli o prebranih knjigah. Nismo omejeni na žanre, lahko se bere leposlovne ali pa strokovne knjige. Seveda je potrebno stopiti sem ter tja tudi iz svojih bralnih okvirjev, zato pa je izziv!

Ali kdaj pustiš knjigo na pol? Ali imaš takrat slabo vest?

Če mi knjiga ni všeč, jo brez slabe vesti odložim. Na leto je tako tudi par takšnih, pri katerih prilezem do 50 ali 100 strani in jo odložim. Včasih sem vztrajala in se mučila. Sedaj v tem ne vidim smisla.

Kaj je tisto, kar mora knjiga imeti, da te pritegne?

Kaj je zame dobra knjiga? Dobra knjiga je zame tista, po kateri potrebujem dan ali dva za premislek, da se mi knjiga usede v srce. Dobra knjiga je tista knjiga, ki me preganja še tedne, mesece po prebranem. Knjiga, na katero se spomnim, ko “nimam kaj za brat” in si želim kaj podobnega njej. Dobra knjiga ti torej nekaj da, te spremeni.

Knjiga me mora poklicati

Kako delaš izbiro? Po priporočilu prijateljev, medijev?

Imam ozek krog ljudi, ki bere podobne knjige kot jaz in z njihovimi priporočili vem, da ne bom zgrešila. Drugače na priporočila drugih ne dam kaj veliko. Knjiga me mora poklicati. Že po založbi, avtorju, prevajalcu, zunanjem oblikovanju nekako presodim, ali bo knjiga prava zame ali ne. Ker delam v knjižnici tudi v nabavi in obdelavi gradiva, gredo vse nove knjige čez moje roke. Že takrat si naredim izbor. Najraje namreč posegam po novih knjigah, svežih prevodih.

Ali kje beležiš, kaj si vse prebrala?

Svoje prebrane knjige objavljam v albumu na fb, beležim jih tudi v aplikacijo Goodreads. Po odzivih sodeč, so moje prebrane knjige komu tudi vir navdiha in posegajo po mojih priporočilih. Kot knjižničarka seveda svetujem tudi poklicno.

Kakšen je tvoj odnos do klasikov?

Starejše knjige me ne privlačijo. Opisovanje stvari na dolgo in široko, mestoma zastarel jezik, to ni zame. Sem ter tja sicer posežem tudi po klasikih. Razveselila sem se recimo novega prevoda Vojne in mir in ga imam namen prebrati. Za nekatere knjige moraš imeti tudi določene življenjske izkušnje, da jih razumeš. Kako bo Ano Karenino ali Gospo Bovary razumel nek mladostnik, ki bolj ali manj živi v virtualnem svetu?

V knjigah so formati črk vse manjši

Ali bereš prek bralnika, ali listi zašušljajo, ko obrneš novo stran?

Večino knjig preberem v tiskani obliki. Ne branim pa se sodobnih tehnologij. Knjiga je zame knjiga. Imam tudi bralnik. Mi je všeč, ker si lahko povečam črke na želeno velikost. Že od malega sem namreč slabovidna. V zadnjih letih opažam trend pri nekaterih založbah, verjetno zaradi nižjih stroškov, da tiskajo čedalje manjše formate knjig, posledično so tudi črke manjše. In to je problem. Ljudje enostavno ne vidijo brat.

Kaj pa avdio knjige? Odlično gredo s tvojim drugim konjičkom, hojo?

Po zvočnih knjigah ne posegam. Med hojo mi misli odnese in enostavno ne morem biti osredotočena na poslušanje zvočnih knjig. Med hojo imam najraje tišino oziroma zvoke narave. Le takrat se mi glava spočije, s svojimi idejami, ki se mi porodijo med hojo, pa seveda rešim tudi svet (smeh).

Napisati dobro kratko zgodbo je zgodba zase

Katero literaturo bereš?

Posegam po vseh žanrih, le lahkotnih, ljubezenskih romanov ne berem. Zelo so mi všeč kratke zgodbe. Nekatere so res tak strup v majhnih stekleničkah. Na nekaj straneh je vse povedano. Po mojem mnenju je napisati res dobro kratko zgodbo večja umetnost, kot napisati roman. Rada posegam tudi po potopisih in gorniški literaturi. Všeč so mi nenavadni, odprti konci knjig, čeprav me hkrati tudi jezijo. Knjige na off, mašila, ko sem preutrujena ali ko imam bralni mrk, predstavljajo zame kriminalke oz. detektivke.

Knjige o kaminu za Slovence skoraj poseben žanr

Poleg branja je moja druga recimo temu pozitivna zasvojenost hoja. Še to, spomnimo naše bralce, večkrat si prehodila španski kamino, ali si prebrala vse knjige na to temo?

Večkrat sem že bila na španskem in slovenskem kaminu. O kaminu je v Sloveniji napisanih ogromno knjig. Sem naredila seznam, 55 jih je do sedaj izšlo v slovenskem jeziku. Prebrala sem vse, razen dveh, ki sem ju odložila že po nekaj straneh. Nekatere med njimi so resnično dobro napisane. Med njimi pa bi se našla tudi kakšna, za katero bi bilo bolje, da ne bi bila natisnjena. Zgodbe brez repa in glave, nelektorirana besedila, to je podcenjevanje bralcev in konec koncev tudi škoda njihovega denarja.

Virtualni kamino, zakaj pa ne?

Kaj pa tvoja knjiga o kaminu? V skupini na Facebooku si ti tista, ki daje najbolj uporabne nasvete.
Sem ter tja tudi mene prešine, da bi kaj napisala o dogodivščinah na kamunu, celo naslov knjige sem si že izbrala. Napisala sem tudi pol strani »knjige«. Enostavno misli nočejo steči na tipkovnico. Morda bo kdaj prišel čas tudi za to. Trenutno za pisanje nimam časa.

Prejšnje leto si vseeno opravila kamino prav posebne vrste

Lani sem s pomočjo aplikacije na telefonu prehodila virtualni kamino. Hodila sem po domačih logih, aplikacija pa mi je kazala, kje bi bila, če bi bila v Španiji. Za leto 2021 sem imela cilj prehoditi 2021 kilometrov. Cilj sem za nekaj deset kilometrov presegla. Letos je seveda cilj prehoditi 2022 kilometrov. Če te kilometre razdelimo s številom dni, je potrebno vsak dan prehoditi nekaj več kot 5 kilometrov. Torej urica hoje. Ne sliši se veliko, ampak seveda čisto vsak dan to ni izvedljivo, pa je potrebno naslednji dan prehoditi več. Torej z malim trudom se daleč pride, enako je tudi z branjem.

Knjige, ki so pustile poseben vtis

Izpostaviti nekaj najboljših knjig je izredno težko in nehvaležno, ker je veliko zares dobrih in bom mnogim naredila krivico: Zadnji dnevnik Hendrika Groena, Raztrgajmo nebo (Giordano), Hana (Morštajnova), Fant, ki je postal most (Zusak), Sabo je obstal (Horvat), Resnično življenje (Dieudonné), Modro okrasje (Winkler), Selma je sanjala o okapiju (Leky). Pa da ne pozabim slovenskih pisateljev: recimo Kovačičevi Prišleki, Jančarjeva Katarina, Pav in jezuit, Mazzinijevo Otroštvo, Novakova Vrata nepovrata, Lainščkov Kurji pastir. Če se hočete od srca nasmejati preberite Gržanovo knjigo Jaz, Čarli Čeplin. Ampak kot sem rekla, neskončno mnogo jih je še.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: osebni arhiv Viktorije Kante

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.