Materiali so že od naših zgodovinskih začetkov igrali pomembno vlogo v razvoju človeka in njegovega razvoja. Po njih smo poimenovali celo obdobja – kamena doba, bakrena doba, itd. V vsakem obdobju je novi material močno vplival na razvoj novih tehnik obdelovanja zemlje, priprave hrane, lova. Podobno je bilo tudi v novejši zgodovini. Iznajdba jekla je omogočila prve parne lokomotive in prva prevozna sredstva. Si predstavljate, kakšne velike premike je to pomenilo? Običajni ljudje, ne le kralji, plemiči so imeli priložnost potovati, spoznavati drugačnost, iskati nove priložnosti za svoje bivanje in preživetje.
Zdaj živimo v obdobju razvoja nanomateralov, ki so materiali novega stoletja, tisočletja. Ne samo, da so majhni, predvsem so pomembne njihove izjemne fizikalne in kemijske lastnosti. Te omogočajo popolnoma nove aplikacije, predvsem v medicini. Upamo, da bomo zaradi njih v bodočnosti imeli bistveno boljšo diagnostiko in preventivno ukrepanje, ko še ne bo izrazitih simptomov bolezni. Nove fizikalne lastnosti nanomaterialov bodo izboljšale tudi kvaliteto letal, avtomobilov, vesoljskih plovil, omogočila bodo shranjevanje energije. Pa da ne pozabimo krožnega gospodarstva in recikliranja kovin, fosforja in vseh dragih, pomembnih kovin, ki jih bo v naravnem okolju kmalu začelo primanjkovati.
To, kar se danes zdi znanstvena fantastika, je za nas znanstvenike jutri realnost. Znanstveniki in raziskovalci vedno zremo v prihodnost. Sanjamo. Podobno kot je to počel že Leonardo da Vinci, ki je razvijal stvari, ki so se začele uresničevati veliko stoletij kasneje (npr. kolo, potapljač). Genialno, navdušujoče, nikoli dolgočasno. Otroci, mož, moja mama me včasih kritizirajo: »Ne poslušaš, nisi pri stvari.” Misli res kar same odbrzijo, odtavajo, ko razmišljam, sanjam. Takšne sanje pa lahko omogočijo samo pogoji dela, ki dopuščajo svobodo razmišljanja, te ne obremenjujejo. Ali je Slovenija primerno okolje za razvoj najboljših idej? Ali prepoznava svoje resurse in jim omogoča delovanje, razvoj, ga podpira? Ali se spet spotikamo ob svoji majhnosti?
Danes šteje samo tisti izum, ki prinese ekonomsko korist. So pa tudi izumi, ki prinesejo kvaliteto našemu bivanju, razmišljanju, skrbijo za mentalno higieno. Tega nikakor ne gre zanemariti. Saj si v prihodnosti zagotovo ne želimo enoumnega razmišljanja. Kritika je bila vedno pomembna za razvoj vsake družbe. SATENA, Slovensko akademsko tehniško-naravoslovno društvo, se je že leta 2013 odločilo, da bo o vlogi in ugledu znanosti v Sloveniji razmišljalo proaktivno in samokritično. Tako je nastal sklop poljudnih predavanj v okviru “Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu (ZnC)”, s katerimi raziskovalci prispevamo k zavedanju pomena znanosti za gospodarstvo in družbo. Želim si, da bi vsako predavanje spodbudilo razmišljanje v vsakem od nas.
Slovenci se moramo prebuditi iz dremeža, začeti moramo misliti s svojo glavo in se odločati po svoji vesti in prepričanju. Kaj nam bodo pomagale najboljše tehnologije na svetu, če pa bomo miselno roboti in bomo podlegli vsemu, kar je zapisano?
Dr. Aleksandra Lobnik je direktorica Inšitituta za okoljevarstvo in senzorje IOS, redna profesorica na Univerzi Maribor, mednarodna predavateljica, prejemnica nagrade GZS za inovativnost in prejemnica naziva naj raziskovalka leta 2010 za sodelovanje z industrijo.
Fotografija: Barbara Reya
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.