Darko Brlek, že skoraj trideset let zapisan Fesetivalu Ljubljana, od tega 25 let kot njegov vodja, je sogovornik mnogoterih nasprotij: prijazen, a hkrati oster kot britev; predan, a hkrati osredotočen na vsaj pet stvari hkrati; poln neke ironije, a hkrati globoke hvaležnosti do sponzorjev in partnerjev, ki omogočajo – s finančnega vidika – izvedbo res vrhunskih glasbenih užitkov. Tik pred 4. Zimskim festivalom, ki je letos posvečen Bethovnovi glasbeni zakladnici, smo se z Brlekom pogovarjali o programu, izzivih, muhah nastopajočih ter seveda tudi o njegovih štirih otrocih in – predvsem o glasbi.
Nasvet je dobrodošel, če je iskren
Kdo je pravzaprav Darko Brlek zasebno? Ali so tudi vaši štirje otroci podedovali ljubezen do glasbe in umetnosti?
Darko Brlek. Foto Miha Fras
Sem predvsem glasbenik. Ampak to seveda ne pomeni, da ne znam oz. da se ne lotim tudi drugih zadev. Sama glasba kot taka je zelo lepa; da pa je lepa, je potrebno veliko delati in vaditi, veliko prebrati; vedeti, iz katerega obdobja izhajajo skladbe, ki jih igraš; kakšne so bili takrat geopolitične razmere v svetu itd. Kar pestro, kajne?
A na koncu, ko se glasba zgodi, je občutek na odru nekaj posebnega. Nikoli ni isto; zato se vsi tisti, ki smo kdaj bili na odru, tja tudi radi vračamo.
Kar se tiče mojih otrok, so vsi glasbeniki. Lana Trotovšek je uspešna violinistka v svetovnem merilu; Žiga je profesor na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Eva Maria se je 25. januarja udeležila tekmovanja za violončeliste Antonio Janigro v Zagrebu ter osvojila tretjo nagrado v prvi kategoriji (nagrado je prejela v hudi konkurenci tekmovalcev iz ZDA, Kitajske, Koreje …). Petletna Martina Neža pa pravkar začenja s čelom.
Ali vas Lana kdaj vpraša za nasvet?
Ah, seveda. Ampak živi v Londonu in sva več ali manj na telefonu. Če je le možnost, grem z veseljem poslušati kaken njen koncert, in obratno. Pred dvema letoma sva imela možnost prvič igrati skupaj na koncertu v Londonu … Seveda pa je nasvet dobrodošel, ko je iskren (smeh).
Ohcet je kriva!
Kaj bi vaši prijatelji rekli o vas in kaj vaši nasprotniki?
Mislim, da bi tako eni kot drugi rekli isto, samo njihova percepcija bi bila druga. Kaj bi rekli, ne vem, to bi bila čista špelukacija. O tem niti ne razmišljam, saj mi največ pomeni to, da lahko vsakemu pogledam v oči – tistemu, ki me mara, in tistemu, ki me ne mara.
Kaj vas je pravzaprav odpeljalo v svet glasbe?
Ohcet. 1970. V Lancovi vasi pri Ptuju. Tam sem prvič videl ansambel od blizu, saj so igrali dva dni. Sestavljeni so bili iz harmonike, baritona, trobente in klarineta in od teh mi je bil najbolj všeč klarinet.
Ali glasbo tudi vidite ali občutite? Nekateri pravijo, da vidijo barve ali okusijo tone. Morda tudi vi?
Glasbo slišim. Okusim raje vino (smeh).
Razdalje so samo v glavi
Kako preživljate svoj prosti čas; ali sploh lahko kdaj odložite svoj telefon?
Ja, seveda ga odložim, takrat, ko vadim, pa ko so kakšni pomembni sestanki in teambuildingi. Pa takrat, ko hočem imeti mir. Treba si je določiti čas v dnevu, ko se odgovarja na klice, ker si drugače ves čas moten in lahko pomembne stvari izginejo.
Kolikokrat še slišite, da ste Štajer’c (rojeni ste na Ptuju) in kako se vidite vi?
Ja, saj tudi sam povem. Saj nas je veliko v Ljubljani, ki smo na različnih delovnih mestih, kakor tudi iz vseh pokrajin iz Slovenije. Veste, to je vsekakor vse tako majčkeno, ena ura Ljubljana – Maribor.
Da, za vas je mičkeno, za nekatere pa so Trojane nepremagljiva ovira.
To je vse v glavi. V tem globalnem svetu, kjerkoli si, imamo več ali manj internacionalizirano prehrano, povsod lahko komuniciramo, obstaja nek univerzalni jezik, povsod imamo tole (pokaže na telefon), kar pomeni, da lahko poslujem in delujem od koderkoli – s Kitajske ali iz Amerike.
Vinilke so me pripeljale do prvih največjih glasbenih imen
Letos beležite 25 let direktorovanja Festivalu Ljubljana. Čeprav verjetno nehvaležno vprašanje: katerega izvajalca (izvajalke) se spominjate z največ ljubezni?
Darko Brlek z maestrom Zubinom Mehto
Mogoče najbolj seže v same začetke, ta moja ljubezen verjetno kot spomin na lorda Jehudija Menuhina, Mstislava Rostropoviča … to verjetno zato, ker sem bil še zelo majhen, ko sem jih poslušal doma na vinilni plošči na gramofonu. Drugače pa so vsi zelo prijetni. Tapravi umetniki niso komplicirani. Seveda rabijo svoje osnovne stvari, udobje v hotelu in poti. Glede na to, da potujejo kar naprej, vse leto, vse življenje, je to pravzaprav nuja.
V Slovenijo ste pripeljali res svetovna imena kulture. Kako vam to uspe?
Treba je vedeti, kaj je dobro, treba je imeti vizijo in nato je potrebno zagotoviti sredstva za to. Na srečo imamo takšne partnerje in podpornike, kot je Zavarovalnica Sava in seveda MOL, ki je glavni financer.
Neodločnost in nesprejemanje odločitev je nekaj najhujšega
Tisti, ki vas bolje poznajo, vam pravijo razsvetljeni absolutist. Koliko je v tem resnice?
(smeh s kašljem). Veliko. Drugače ne gre.
Se vam je zaletelo zaradi vprašanja?
Ne, zaradi astme. Imam veliko srečo, da igram klarinet, saj to večo vežbanje pomaga pri težavah s to boleznijo. Da imam astmo, sem odkril šele leto dni nazaj.
Veste, pri sami organizaciji, pri procesu, se dobimo, se pogovarjamo. Ampak na koncu se je treba odločiti in potem je to treba narediti. V timu. Vsi. Tudi tisti, ki se najprej niso strinjali – ampak odločitev je tukaj in jo je treba spoštovati.
Kako vi gledate na pregovorno slovensko neodločnost in nezmožnost sprejeti in stati za svojimi odločitvami? Pri vašem delu si ne predstavljam uspešnega načina vodenja po takem principu.
To je problem, predvsem je problem v naši družbi oz. državi, ker se vsi na vse spoznajo. Ni jih sram, razpravljati o vsem. Potem seveda prihaja do odločitev ali pa celo ne-odločitev, ki so še hujše kot slaba odločitev… in stvari gredo mimo, razvodenijo …
Sponzorstvo je investicija, ne deljenje denarja na »lepe oči«
Kako to, da ste si za partnersko sodelovanje izbrali prav Zavarovalnico Sava?
Mag. David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Sava d.d. in Darko Brlek (foto Mediaspeed)
Na žalost smo vedno mi tisti, ki kontaktiramo nekoga (smeh), se ne zgodi, da bi nekdo kontaktiral nas z željo, da nas sponzorira. Zelo se zavedamo, da sponzorstvo ni dajanje ali podarjanje denarja, ker ga imaš preveč, in ne veš, kaj bi z njim. To je investicija, za katero se podjetja odločijo po težkem premisleku in proceduri. Zelo dobro razmislijo o tem, kako to vpliva na njihov ugled, znamko … najverjetneje sponzorstvo ne bo vplivalo neposredno na prodajo, vpliva pa na vzdušje ne le v podjetju, ampak v celotnem okolju.
Če ne bi imeli dobrih produktov – vrhunskih koncertov, oper itd. – bi bili zelo težko tako uspešni s sponzorji. Ker je Festival Ljubljana dejansko prepoznan kot dobra, lahko rečem celo odlična, blagovna znamka (seveda se še trudimo izboljšati določene stvari, kar je stalni proces), potem bi tudi ugledna podjetja ne sodelovala z nami, vsaj ne v takšni meri, kot to počno sedaj.
To je en vidik; drugi pa je ta socialni, družabni – mreženje, spoznavanje ljudi, navezovanje kontaktov in gojenje odnosov z obstoječimi in novimi poslovnimi partnerji. Festival Ljubljana nudi veliko možnosti za vse to.
Festival je rezultat skupnega dela
Koliko ljudi dela na Festivalu Ljubljana?
festival ljubljana Plácido Domingo na koncertu v sklopu 67. Ljubljana Festivala (foto Živa Tory)
V tem trenutku 24, čez poletje seveda mnnogo več. Skupaj z vodji skrbimo za dobro vzdušje, motiviranje ljudi, ki so v času festivala (pa prej in tik za tem tudi) izjemno obremenjeni. Po koncu festivala imamo z zaposlenimi skupna srečanja, teambuildinge … čas po festivalu pa izkoristimo tudi za analizo – kaj še lahko naredimo drugače, boljše? Ne iščemo krivcev, ampak ideje, kaj in kako ravnati v prihodnje.
Koliko ur povprečno delate v času festivala in kako vzdržujete fizično in psihično kondicijo?
Delamo ves čas, razen ko spimo. Saj drugače ne gre. To je način življenja in tega ne more delati vsak. Sicer rad plavam in smučam, ko le lahko. Drugače pa imam že dovolj aktivnosti že v službi – če grem 20-krat peš sem in tja na 35—ih stopinjah, to kar zadostuje.
Prav majhnost Slovenije je njena priložnost
Kje najdete svoj navdih?
Kar zase vem, te stvari počnem, spremljam. Včasih nam uspejo kakšne res nove stvari. Recimo koprodukcije s Tomažem Pandurjem (naredili smo osem predstav). V zadnjem času z Juretom Frankom – dve zelo uspešni (Mamma mia in Briljantina), veliko sodelujemo s Slovensko filharmonijo … ampak meje nas ne zadržijo, mi sodelujemo po vsem svetu!
Otvoritev 66. Ljubljana Festivala s predstavo Sfera Mundi – Potovanje okoli sveta, na kateri so bili del predstave plesalci v zraku (foto Mediaspeed)
Navdih … se mi zdi, da čeprav smo zelo majhni, lahko predstavimo in naredimo najboljše, kar se da. Na začetku je mogoče manjši problem zaradi tega, ker se tega nismo zavedali … z leti, ko so ljudje hodili sem in je dogodek uspeval, pa smo vedno bolj ozaveščali, kako uspešni smo v mednarodnem merilu. Tudi letošnji program nas uvršča med top svetovne festivale.
Recimo letos bomo ob štirih predstavah Bolšoj teatra gostili tudi italijansko zvezdo, baletnika Roberta Bolleta, ki napolni veronsko areno; Pitsburški orkester, klavirski koncert z zmagovalcem zadnjega tekmovanja Chopin Seong-Jinom Chojem; kitajski orkester … Mi smo bili prvi, ki smo gostili kitajske nastopajoče pred desetimi leti; začeli smo na napolpraznem odru, lani pa smo napolnili Gallusovo dvorano v Cankarjevem domu!
Mi imamo večji festival, kakor Milano in Torino skupaj.
Kar obljubiš, izpolni
Katere javnosti so za vas najpomembnejše?
Pomembno je to, da tudi okolica prepoznava vrednost Festivala Ljubljana. Potrebno je delati z vsemi javnostmi, še posebej s sponzorji in z gledalci. To, kar obljubimo, je potrebno tudi izpolniti.
Razmišljate o svojem nasledniku ali naslednici?
Ne, in tudi ne bom. To je stvar našega lastnika (smeh). Dokler bo lastnik zadovoljen s takšnim konceptom, kot ga imamo, in bom izbran, bom z veseljem vodil Festival Ljubljana. Drugače pa se ne bom vpletal v festival po meni, saj mora imeti lastnik možnost izbrati, kogar želi; izbrani novi vodja pa proste roke, da začrtano in zadano uresniči.
O Festivalu Ljubljana
Osrednja dejavnost Festivala Ljubljana je organizacija in izvedba mednarodnega poletnega festivala, s katerim slovenska prestolnica v poletnih mesecih vstopi na zemljevid svetovno pomembnih kulturno-umetniških prizorišč. Poletni Ljubljana Festival vsako leto pomembno prispeva h kulturnemu dogajanju Ljubljane, saj pripravlja skrbno izbran in žanrsko raznovrsten program – baletne, operne in gledališke predstave, muzikale, komorne in simfonične koncerte, Mednarodno likovno kolonijo, mojstrske tečaje, otroške in mladinske delavnice, Ljubljana Festival na Ljubljanici in še mnogo več. V tem času se v Plečnikovih Križankah, na Kongresnem trgu in na odru drugih ljubljanskih kulturnih institucij zvrsti prek 4.000 umetnikov iz več kot 40 držav, dogodke pa si vsako leto ogleda preko 60.000 obiskovalcev.
Fotografije: Živa Tory, Miha Fras, Mediaspeed
Spletni portal navdihni.me in revijo Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.