Smo pripravljeni na nov začetek? Ali smo se pripravljeni ponovno povezati in znova vstati? Smo pripravljeni biti sprememba, ki jo želimo videti?
Veliko je misli in pogledov na svet, ki sem jih želel deliti z vami: večinoma o navdihu, smislu in namenu (bivanja, obstoja …), toda po tem, ko se je svet skoraj popolnoma ustalil ali – bolje rečeno – ugasnil, menim, da je bolj smiselno govoriti o nečem drugem. V tem trenutku različne države po svetu izkušajo blokado zaradi zloglasnega korona virusa. To zaustavitev lahko razložimo z različnimi izrazi. Najpomembnejši vidik te situacije je, da vsi doživljamo “notranje blokade”, saj smo se vsi znašli sredi močne in porazne nevihte, ki nas čustveno, osebno in finančno zavira. Skupaj z navdihom in motivacijo vsi potrebujemo čustveno podporo, da razumemo pot naprej. Da razumemo, kako bomo skrbeli za svoje družine, koliko časa bo trajalo, da bomo spet v redu in da se ponovno sestavimo. Za grajenje novih, močnejših in trajnejših temeljev.
Krona, ki je poškodovala naše temelje
Dejstvo je, da smo v tem trenutku vsi enaki, odvzeti od večine svojih pravic, delovnih mest, podjetij, poslov, naslovov … Na žalost je veliko ljudi izgubilo življenje, veliko ljudi je izgubilo ljubljene. S pojmom »vsi enaki« mislim, da smo – ne glede na naš status, raso, vero, spol in spolno usmerjenost ali dosežke –potencialno vsi prenašalci virusa in njegove žrtve.
Korona pomeni “Crown” in nosili bomo “to krono” še dolgo, mnogi bodo to krono zaradi uničujočega učinka nosili za vedno.
Trenutek, ki kliče k razmisleku, trenutek, ko spoznamo in razumemo, da se je svet, kot ga poznamo, pravkar sesul in stresel, če ne uničil, naše temelje, našo resničnost ali morda tisto, za kar smo verjeli, da je naša edina razpoložljiva resničnost. Znašli smo se na “absolutni ničli” in od tu bomo morali znova postaviti nove temelje, nov način življenja.
Včasih se sprašujem, če so bili temelji, na katerih smo gradili svoje življenje, sploh tako močni, kot smo verjeli, da so, saj smo – sprijaznimo s tem – živeli v družbi, obsedeni z materialno lastnino; v družbi, napolnjeni z egoističnimi ideali, družbi, kjer mnogi še vedno stradajo, mnogi živijo nad svojimi sposobnostmi, zato ker so (z)vezani na materialistično razkošje, ki ga ne potrebujejo; in pa preostali 1 % srečnežev, ki poseduje večino svetovnega bogastva. Mislili smo, da uspevamo v družbi, ki nas je silila delati šest dni na teden, 9 ur na dan; ob tem smo se skorajda zahvalili svojemu “gospodarju”, ker nam je dal priložnost za to! Hitimo, moramo se dokazovati, nenehoma potrebujemo potrditve, da smo v redu, potrebujemo več diplom, večje hiše, potrebujemo več vsega.
Se bomo naučili živeti novo življenje, ki bo bolj uravnoteženo in bolj usklajeno z našo dušo namesto z egom? Mislim, da se bomo; morda bomo potrebovali čas, da se prilagodimo in začnemo znova. Vendar mislim, da bo v novi dobi, ki prihaja, uspelo mnogim ljudem.
Nova lekcija – skupaj smo lahko vse
Ob branju različnih svetovnih novic nas preplavljajo informacije, zakaj in kako se je to zgodilo. Nekateri zatrjujejo, da se je to zgodilo, ker se je moralo; morda se je zgodilo zaradi vseh nas, ker smo kot razvajena družba poskušali na vse pretege zavzeti planet; morda pa se vse dogaja zato, ker je bil orkestriran in načrtovan »iz ozadja«. Mislim, da bo čas odkril pravi odgovor, pravo resnico. Kar zdaj vemo, je, da smo se prebudili v nov dan z novo resničnostjo. Zbudili smo se v razumevanju, da smo nič, lahko pa smo tudi vse, če smo skupaj. Če se združimo, povežemo.
Morda je glavna lekcija, ki se je lahko vsi naučimo iz tega “domino učinka”, ki se je začel v enem delu in se širil po vsem svetu, da moramo znova premisliti o tem, kako živimo, kako ravnamo z našim planetom in kako ravnamo z vsemi okrog sebe. Ta dogodek nas je spomnil, da moramo morda preučiti vse to hitenje, da bi pridobili, dosegli, nakopičili in imeli. Ko doživljamo to globalno zaustavitev, smo končno spoznali, da smo vsi enaki. K(o)rona nas je vse postavila na isto raven – ne glede na to, ali ste direktor(ica) podjetja, točaj, računovodja, hišna gospodinja, zaprti ste med stenami vaših domov, velikimi ali majhnimi.
Razumeli bomo druge, ker smo sami prizadeti
Res je tudi, da nas je morda ta trenutek združil tako, da nas je izoliral z istim ciljem: ustavimo širjenje. Toda žalostna resnica je, da na svetu obstaja resnična neenakost in zdaj bomo bolj kot kdaj koli prej razumeli, kaj pomeni živeti brez vedenja, kaj prihaja naproti. Vsi bomo bolje razumeli ljudi, ki živijo v revščini, brezdomce ali begunce, ki zbežijo iz rodne zemlje v morebitni boljši jutri. Razumeli bomo, ker bo marsikdo zaradi tega dogodka močno prizadet.
Medtem ko sem v karanteni, verjamem, da so ljudje našli čas za branje knjig; da preživijo več časa z otroki, ki so sicer običajno zaposleni s šolo in z drugimi dejavnostmi. Da smo ljudje našli trenutke, da se umirimo, da samo smo in se medsebojno povežemo. Moje največje upanje pa je, da je (bo) večina ljudi na novo odkrila pomembne vrednote, ki jih morda nismo pozabili, smo jih pa zanemarili in podcenjevali zaradi »napornega življenja«, ki smo ga živeli.
Se bomo končno prebudili?
Upam tudi, da je to prebudilo večino ljudi in da se zdaj vsi zavedamo, kako škodujemo našemu planetu. Mnogi od nas smo opazili, kako je narava zacvetela, ko se je človeštvo ustavilo. Se bomo zavedali, da si divjad zasluži živeti v sebi lastnem habitatu in ne v živalskem vrtu? Kako ste se počutili zaprti v svojih modernih kletkah? Naše kletke so udobne in napolnjene z barvo, toda dejstvo, da se ne moremo svobodno sprehoditi v naravi ali ob morju, nam daje občutek nemoči in utesnjenosti. Večinoma poskušamo sprejeti dejstvo, da nimamo niti najmanjše ideje, koliko časa bomo morali ostati zaprti.
Bomo v prihodnje razumeli, da je narava najbolj dragocena stvar, ki jo imamo? Ali bomo razumeli, da smo gostje planeta in ne njegov gospodar? Ali vidite, kaj smo storili? Svet se nikoli ni počutil tako tihega, neokrnjenega, čistega, kot se je to zgodilo, ko se je človeštvo ustavilo.
Bomo nadaljevali s starimi vzorci? Bomo še naprej poslušali svetovne velesile, ne da bi ukrepali? Mi smo tisti, ki jim dajemo moč in bi se morali naučiti, zahtevati in jo vzeti nazaj, če nas ne bi poslušali. Ali trenutni družbeni sistem resnično pomeni razvoj za našo družbo ali smo začeli s svojim razmišljanjem nazadovati? Mogoče smo tehnološko napredovali, ampak a smo kot družba napredovali na čustveni ravni? No, če še nismo, je zdaj čas za to.
Družbena oddaljenost
Družbena oddaljenost je v zadnjih nekaj mesecih med najbolj pogosto uporabljanimi besedami, pa vendar, ali je ta pojem tako trenuten? Mogoče se moramo izogniti ideji, da smo bili med izolacijo »fizično oddaljeni«, in imeti v mislih, da smo že nekaj časa »družbeno oddaljeni«.
Sprijaznimo se: hitro tempirano okolje, v katerem živimo, napredek tehnologije, zasedeno življenje, ki ga živimo z delom, s študijem, poslovanjem podjetja in potovanji, nas vse bolj povezuje prek mobilnih telefonov kot z dejansko “bližino”.
Ste naleteli na prizor, kjer ste videli skupino ljudi, morda prijateljev in družin, ki sedijo skupaj, pijejo kavo v čudoviti kavarni s pogledom na ocean in videli, da so neprestano na svojih mobilnih telefonih, da bi preverili najnovejše novice, najnovejši trend, najnovejše “všečke” ali “obožujem” na platformi družbenih medijev? Je ta poseben prizor “družbena bližina” ali je to prizor družbene oddaljenosti?
In če o zgoraj navedenem sicer lahko razpravljamo, kako prihaja do tega, da se po svetovnih statistikah povečuje število ljudi, ki jih prizadenejo depresija, storijo samomor, občutijo osamljenost in tesnobo? Je to slika “družbeno bližnjega” človeštva? Smo povezani, kot še nobena generacija v zgodovini ni bila povezana, pa vendar živimo bolj nepovezani kot kadarkoli prej? Ali bomo znova delili svojo človečnost ali bomo nadaljevali s svojimi starimi načini življenja?
Moja želja je, da tokrat poskusimo delati boljše, korak za korakom. Pri tem ne mislim, da naj bi bili promotorji novega načina bivanja, gledalci ali komentatorji; mislim, da je čas, da aktivno igramo vlogo in ustvarjamo nove resničnosti. Bodimo na odru te nove resničnosti; ne v njenem zaodrju.
UBUNTU – Vera v univerzalno vez delitve, ki povezuje vse človeštvo
Južnoafriška filozofija, imenovana UBUNTU, zame pooseblja, kako bi morali vsi živeti od tega trenutka naprej: v Ubuntujevem duhu, kar pomeni živeti s prijaznostjo.
“Jaz sem, ker smo” je še najbližje bistvu Ubuntu. Zdaj, kot še nikoli v zgodovini, smo čutili duh povezanosti z združevanjem v ločenosti; ko so naše gibanje in življenje omejili ali izolirali, med tem ko se je svet izklapljal. Ubuntu se je pokazal s petjem ljudi z balkonov, s ploskanjem ljudem, ki služijo človeštvu, z varovanjem državljanov. Pokazal se je z neverjetnimi ljudmi, ki rešujejo življenja; z ljudmi, ki so imeli trgovine odprte zato, da smo lahko drugi kupili najnujnejše potrebščine. Ubuntu se je pokazal pri prostovoljcih, ki kupujejo živila za starejše, ali za tiste, ki potrebujejo pomoč. Sosedje so se končno povezali z izmenjavo in delitvijo domačih pridelkov. Ubuntu je združil vse, ne glede na naše razlike ali prepričanja.
Preplavimo svet s koščki dobrega
Resnica je, da je Ubuntu že od nekdaj vseprisoten v kateri koli kulturi, vendar je morda izgubil svojo glasnost. Upam, da bo od zdaj naprej najglasnejša filozofija in da jo bomo bolj in bolj živeli ter delili z drugimi.
Skupaj lahko zgradimo nove in močnejše temelje, novo stanje duha, novo resničnost, ki jo vodimo vsi mi kot voditelji in ne samo privrženci. Vodje, ki vodijo z zgledom in integriteto.
Sem, ker smo.
Na koncu bi vas rad pozdravil s citatom Desmonda Tutuja, ki je rekel; “Prispevaj svoj košček dobrega tam, kjer si; to so točno tisti delčki dobrega, ki skupaj preplavijo svet.”
Tadej Peric
An entrepreneurial professional with global experience within the Tourism & Hospitality Industry. By venturing in this industry, I was given the opportunity to explore the world, absorbing the magnificence of multiple landscapes and cultures. From the Maldives Islands to Egypt and the Sinai Peninsula, the United Arab Emirates, cruising with Ocean Liners through Central & South America and Europe as well as Launching river cruises on the European waterways and landing in one of the busiest hubs in Africa – Johannesburg, the city of Gold, where his journey continues.”
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: osebni arhiv
rone){kind=link}
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.