inspire.me

Frančišek, moj papež

Avtor: Rok Kralj 26. aprila, 2025

Čeprav se ne morem opredeliti za verujočega, pa vendarle lahko rečem, da je bil pokojni Frančišek tudi moj papež. Razmejitev med verujočimi in neverujočimi je danes pravzaprav že zastarela. Kako sploh določiti mejo med enimi in drugimi? Morda jo lahko postavimo z zunanjega, formalnega vidika – na primer glede na udeležbo pri določenih obredih ali prejem zakramentov. Zanesljivo pa je ni mogoče začrtati na podlagi človekove notranjosti ali njegovih dejanj. Pokojni papež je leta 2017 ob zasebni jutranji maši povedal naslednje:

»Škandalozno je, govoriti eno, delati drugo. To je dvojno življenje. Obstajajo tisti, ki pravijo, da so veliki katoliki, ker vedno hodijo k maši in pripadajo tej in tej skupnosti. Nekaj od teh ljudi bi prav tako lahko reklo, da njihovo življenje ni nič katoliško, saj ne plačajo svojih delavcev, izkoriščajo ljudi, perejo denar, vodijo dvojno življenje. Veliko je takih katolikov in taki povzročajo škandale. Kolikokrat sem že slišal ljudi reči: ‘če je ta katolik, je bolje, da sem ateist’.«

2014 Pastoral Visit of Pope Francis to Korea
Closing Mass for Asian Youth Day
August 17, 2014
Official Photographer : Jeon Han

Kako resnično. Koliko politikov, direktorjev podjetij, bančnikov in drugih vplivnih ljudi se razglaša za verujoče in to javno razkazuje, obenem pa sprejemajo odločitve, ki sprožajo vojne, potiskajo tisoče ali milijone ljudi v revščino ter uničujejo okolje. In koliko je nasprotno ljudi, ki globoko verjamejo v moč ljubezni, sočutja, človečnosti in dobrote – ter to vero udejanjajo skozi svoja dejanja.

Papeževega pogreba se je udeležilo veliko političnih, gospodarskih in družbenih »veličin«. Prišli so se pokazat, morda nabirat politične točke ali všečke na družbenih omrežjih. Pa bi bilo morda bolje, da jih tam sploh ne bi bilo. Verjetno še nikoli niso slišali – ali pa niso želeli slišati – Frančiškovih besed:

»Vsi govorijo o miru. Vsi trdijo, da si ga želijo, ampak širjenje oboroževanja vodi v nasprotno smer. Trgovina z orožjem nas oddaljuje od reševanja konfliktov.

Reči, da lahko ubijaš v imenu boga, je bogokletno.

Najbogatejši nasprotujejo socialni pravičnosti iz čistega pohlepa.

Hinavsko je, da se imaš za kristjana, pa preženeš begunca ali nekoga, ki potrebuje pomoč, je lačen in žejen.«

Duhovni oče 21. stoletja

Beseda papež izhaja iz starogrške besede páppas, kar pomeni oče. V zgodnjem krščanstvu so s tem naslovom naslavljali vse škofe in višje duhovnike, zlasti na Vzhodu. (V nekaterih slovanskih jezikih se za duhovnike uporablja beseda pop, ki prav tako izvira iz grške besede páppas.) V zahodnem delu Cerkve pa se je med vladanjem papeža Leona I. (440–461) naziv začel uporabljati izključno za rimskega škofa. Uradno je ta omejitev postala veljavna šele v 11. stoletju.

Zato bi o Frančišku lahko rekli, da je bil duhovni oče – za 21. stoletje. Njegova osrednja zapuščina so štiri okrožnice, ki vsaka na svoj način osvetljujejo pomembne teme sodobnega sveta. »Enciklika ali okrožnica je papeški dokument pastoralne narave, ki obravnava verska, družbena in moralna vprašanja. Namenjena je lahko škofom in duhovnikom določene regije, vsem vernim ali celotnemu človeštvu. Naslovi okrožnic so vzeti iz prvih nekaj besed uradnega besedila, ki je navadno v latinščini.«

Prva Frančiškova okrožnica Lumen fidei (Luč vere), izdana 29. junija 2013, govori o veri kot luči, ki človeka vodi skozi življenje. Druga okrožnica Laudato si’ (Bodi hvaljen, 18. junij 2015), znana tudi kot okrožnica o skrbi za skupni dom, poudarja odgovornost človeštva za varovanje okolja. Tretja okrožnica, Fratelli tutti (Vsi smo bratje, 3. oktober 2020), se osredotoča na bratstvo in družbeno prijateljstvo kot temelj miru in solidarnosti v svetu. Zadnja okrožnica Dilexit nos (Nas je ljubil, 24. oktober 2024) pa razmišlja o človeški in božanski ljubezni, ki navdihuje k sočutju ter ljubezni do bližnjega.

Iz Frančiškovih okrožnic lahko razberemo njegovo veličino, izraženo v neomajnem prizadevanju za mir, sobivanje in vključevanje vseh ljudi, za sočutje, pomoč bližnjemu, ekonomsko pravičnost, skupno dobro, zaščito okolja in še veliko več. Njegove teme so globoko univerzalne in daleč presegajo meje katoliške skupnosti.

Skupni dom, skupno dobro, ena družina

»Podnebje je skupno dobro nas vseh in za vse. Na globalni ravni je to zapleten sistem, povezan s številnimi za življenje ljudi bistvenimi pogoji. Med znanstveniki obstaja dokaj trdno soglasje o skrb vzbujajočem segrevanju podnebja«, je Frančišek zapisal v okrožnici Laudato si’ (23). Naslov okrožnice izhaja iz pesmi Hvalnica stvarstvu svetega Frančiška Asiškega, ki ga je pokojni papež izjemno cenil ter si kot prvi papež izbral ime Frančišek prav v njegovo čast.

»V tej lepi hvalnici nas spominja, da je naš skupni dom kakor sestra, s katero si delimo življenje, in dobra kakor mati, ki nas sprejema v svoje naročje. “Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji, ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem”.« (Laudato si’, 1)
Papež Frančišek je bolj kot večina politikov in ekonomistov prepoznal povezanost skrbi za okolje s temeljnimi pravicami najbolj prikrajšanih. Globalni problemi so med seboj prepleteni, zato ni dovolj le reševati okolja – poskrbeti moramo tudi, da so sadovi Zemlje namenjeni v korist vsem. Z drugimi besedami: zemeljske dobrine moramo deliti v dobro vseh ljudi.
»Danes se verni in neverni strinjamo v tem, da je zemlja skupna dediščina, katere sadovi morajo biti v korist vsem. Za verne je to vprašanje zvestobe do Stvarnika, kajti Bog je ustvaril svet za vse. Potemtakem mora vsak ekološki pristop vključevati družbeno perspektivo, ki upošteva temeljne pravice najbolj prikrajšanih.« (Laudato si’, 93)
Če imamo delež v skupnem dobrem, ga moramo upravljati v korist vseh. Politika in ekonomija se ukvarjata prav s tem – z upravljanjem deležev dediščine celotnega človeštva. A kako jih upravljata? V dobro posameznih držav, velikih korporacij, najbogatejših, ali v dobro vseh ljudi? Tudi kot posamezniki smo, vsak na svoj način, del teh procesov. Če ne ravnamo v skupno dobro in s svojim delovanjem povzročamo revščino in pomanjkanje, s tem drugim dobesedno odrekamo življenje.»Naravno okolje je skupno dobro, dediščina vsega človeštva in odgovornost vseh. Kdor ima delež, ga ima v upravljanju v dobro vseh. Če ne ravnamo tako, si obremenjujemo vest z odrekanjem življenja drugim. (Laudato si’, 53)
Pomembno je, kot nas opominja papež Frančišek, da se vsi ljudje prepoznamo kot ena sama družina. V resnici nas ne ločujejo ne meje ne družbene razlike, zato tudi ne smemo biti brezbrižni – ne do okolja in ne do problemov ter trpljenja drugih ljudi.
»Okrepiti je potrebno zavest, da smo vsi ena sama družina. Ni meja ne političnih ali družbenih ovir, ki nas ločujejo, zato tudi ni prostora za globalizacijo brezbrižnosti.« (Laudato si’, 52)

Politika srca

»Namesto da bi tekali za površinskimi zadovoljstvi in igrali vloge zaradi drugih, bi bilo bolje, da razmišljamo o resnično pomembnih vprašanjih življenja. Kdo sem v resnici? Kaj pravzaprav iščem? Kakšno smer želim dati svojemu življenju, svojim odločitvam in dejanjem? Zakaj sem na tem svetu in s kakšnim namenom? Kako želim nekoč gledati nazaj na svoje življenje, ko se bo končalo? Kakšen pomen želim dati vsem svojim izkušnjam? Kdo želim biti za druge? Kdo sem za Boga? Vsa ta vprašanja nas vodijo nazaj k srcu.« (Dilexit nos, 8)

V silnem prizadevanju, da bi postali pomembni in bogati, da bi zadovoljili svoje neskončne želje, nismo uničili le okolja in ustvarili ogromno ekonomsko neenakost – ki se kaže v revščini, lakoti, nepotrebnih boleznih in množičnih migracijah – temveč smo izgubili tudi sebe, svojo smer in svoj namen.

»Luč ljubezni, lastna veri, more osvetliti vprašanja našega časa. Danes resnico pogosto zožujejo na posameznikovo subjektivno pristnost, ki velja samo za individualno življenje. Splošne resnice se bojimo, ker jo istovetimo z nepopustljivo prisilo totalitarizmov. Če pa gre pri resnici za resnico ljubezni, če je to resnica, ki se odpira v osebnem srečanju z Drugim in z drugimi, tedaj je osvobojena iz zaprtosti v posameznikih in more biti del skupne blaginje. Ker je to resnica ljubezni, ni resnica, ki se uveljavlja s silo, resnica, ki duši posameznika. Ker izvira iz ljubezni, more doseči srce, osebno središče vsakega človeka.« (Lumen fidei, 34)

Zares smo izgubili vero. Vero v človeka, v boljši jutri. Vero v sebe. Izgubili smo luč ljubezni in resnice. Ne verjamemo več, da je ljubezen del skupne blaginje. A brez ljubezni ne moremo ustvariti pravičnejše družbe, ki temelji na sodelovanju, niti pravičnejše ekonomije, utemeljene na medsebojni delitvi dobrin. Zato moramo vsa svoja dejanja – in vse naše ustanove – podrediti »politični vladavini« srca.

»Vsa naša dejanja morajo biti podrejena “politični vladavini” srca. Tako bosta naša agresivnost in obsesivne želje našli svoj mir v večjem dobrem, ki ga predlaga srce, in v moči srca, da se upre zlu. Um in volja sta postavljena v službo večjega dobrega s tem, da zaznavata in okušata resnice, namesto da bi jih skušala obvladati, kot to pogosto počne znanost. Volja hrepeni po večjem dobrem, ki ga srce prepozna, medtem ko sta tudi domišljija in čustva vodena z utripom srca.« (Dilexit nos, 13)

Papež Frančišek ni potreboval ne veličastnega pogreba ne velikega žalovanja – bil je resnično skromen človek. Morda pa se ga lahko spominjamo drugače: tako, da beremo njegova dela. Najlepše pa ga počastimo takrat, ko tudi sami ravnamo v skladu z njegovim naukom. Poskrbimo za naš skupni dom – planet Zemljo, in za pravično delitev njenih obilnih dobrin. Prizadevajmo si, da bi vsi ljudje živeli v miru in blaginji. Ne pozabimo niti nase: postanimo skromnejši, sočutnejši in dovolimo, da naša dejanja vodi »vladavina« srca. Ponovno si zastavimo temeljna vprašanja: kdo smo, zakaj smo tukaj in kakšen je naš namen.

Papež Frančišek nam je – verujočim in neverujočim – z besedami in dejanji pokazal pot naprej. Vero. Luč. Ali kakor koli to že poimenujemo.

Viri: 24ur.com, Večer.com, Wikipedia, Wikipedija, Lumen fidei, Laudato si’, Fratelli tutti, Dilexit nos, Hvalnica stvarstvu, Papež Frančišek in Dan Zemlje,

Slika: Wikipedia

O Navdihni me in izdajatelju revije, podjetju Insights d.o.o.

8. obletnica Navdihni me, 25. 5. 2025

Spletni portal Navdihni.me  in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov.  Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.

Pridruži se praznovanju 8. obletnice Navdihni me