Zatorej, dragi Glavkon, je vzgoja, ki jo daje glasba, tako pomembna; pri njej namreč prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta in naučita človeka plemenitega vedenja: tako postane plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen, kakor velja nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen. In nadalje: ker napake in slabosti pri umetnini kakor v naravi najbolje spozna tisti, ki je v glasbi pravilno vzgojen, in ker – iz upravičene nejevolje nad njimi – z veseljem hvali lepo, sprejme to v svojo dušo in se s tem hrani ter tako postane lep in blag, nujno vse grdo graja in sovraži že od zgodnje mladosti dalje, še preden lahko razume vzrok za to. Ko se mu zbudi razum, ga z veseljem pozdravi in zaradi notranje sorodnosti najbolje spozna tisti, ki je tako vzgojen. (Platon, Država)
Gallusovi varovanci, solisti Gallusovega odra izbranih 2016 ( z leve): flavtistka Dorotea Senica, flavtist Martin Belič – član Münchenskih filharmonikov in profesor na univerzi v Augsburgu, Jure Goručan, Tomaž Bole (takrat glavni tajnik Ustanove Gallus), violinistka Tanja Sonc – članica Züriškega komornega orkestra, kitarist in skladatelj Nejc Kuhar – profesor na glasbenih univerzah na Dunaju in Eisenstadtu, violinist Jure Smirnov Oštir in violinistka Manca Rupizvedbinik. Na programu so bili Vivaldijevi Letni časi z nepozabno »Zimo« v izvedbi Martina Beliča. (Foto: arhiv Ustanove Gallus)
Okrog dva tisoč štiristo let je star zapis starogrškega filozofa o pomenu glasbe za človeka. In tako, kot v vseh teh zgodovinskih letih, so njegove misli še danes izjemno pomembne. A glasba ne nastaja sama po sebi. Skladatelj jo mora ujeti iz neizmernega polja zamisli in jo zapisati. V času glasbene renesanse pred približno pol tisočletja je bil velik mojster zapisovanja najbolj popolne vokalne glasbe naš Jakob Petelin Kranjski – Iacobus Gallus Carniolus. V obdobju glasbenega klasicizma je kraljevsko glasbo iz nam nevidnih svetov v note prelival Wolfgang Amadeus Mozart. Dva glasbena velikana, vsak svoje dobe.
Vsekakor ne vemo, če sta Gallus in Mozart vedela za Platonove modre misli o glasbi, pa jima pravzaprav tudi ni bilo treba. V povezavi z absolutnim sta nam dala čudovita glasbena dela, ki so izjemna podlaga za uresničevanje Platonovega nasveta Glavkonu, ki ga, seveda, razumemo kot svetilnik človeštvu. In zdaj pridemo do bistva glasbe. Tudi najlepše note so le pike na papirju, če jih glasbeniki ne prelijejo v zvočne melodije in harmonije. Tu pa naletimo na izziv: kako izbrati pravega glasbenika, katerega interpretacija suhoparnih not bo postala sončno življenje, ki bo seglo poslušalcu v srce in dušo in mu odpiralo širino duha.
O poklicanih in izbranih
Biti glasbenik je zahteven poklic. Novinar in glasbeni ocenjevalec Marijan Zlobec je nekoč zapisal, da vsako leto v tujini študira na glasbenih univerzah in akademijah po svetu med 70 in 100 študentov, večina so instrumentalisti. Če k temu prištejemo še tiste na ljubljanski glasbeni akademiji, je to zajetna četica glasbenikov, za katere se lahko vprašaš, le kam bodo šli po končanem študiju? Koliko jih lahko najde zaposlitev v tujini, za koliko od njih bo prostora doma?
Moj oče, dirigent in profesor Janez Bole, mi je velikokrat povedal stavek: Veliko je poklicanih, a le malo izbranih. Ta misel mi je vodilo v Ustanovi Gallus pri mojem delu z mladimi glasbeniki, pri čemer čutim veliko odgovornost. Niso vsi talenti in pri prvem srečanju tudi težko prepoznaš nadarjenost. Lahko ima mladi glasbenik ali glasbenica en dan posebnega navdiha, ki pa ga nikoli več ne zmore ponoviti… Zato vsakogar na prvem razgovoru poskušam prepričati, da poklic glasbenika ni zanj. In, če se mi ne posreči, sva že na dobri poti za sodelovanje.
Nabor, prebiranje, izbor. Zanimajo me tisti, ki imajo možnost mednarodne uveljavitve. Težka naloga v času, ko lahko z dobro promocijo, podprto s primernimi finančnimi sredstvi, iz povprečno dobrega glasbenika narediš glasbeno zvezdo. Lahko, a samo za tiste, ki niso sledili Platonu ali imeli njegove šole. Vzgoja je tudi poslušanje glasbe, ko se naučiš prepoznavati pristnost, prepričljivost, srčnost in predanost. To so vrline pravih glasbenih talentov.
Zabava ali duhovna rast?
Jesenski Gallusov Oder izbranih 2022 je odprla Gallusova varovanka, flavtistka Dorotea Senica, z Vivaldijevo »Jesenjo«. Prvič v zgodovini Gallusovih koncertov je nastala fotografija nastopajočih z občinstvom v ozadju, ponazoritev enosti glasbenega diha v prostoru. V ospredju z leve: dirigent Tilen Draksler, predsednik Ustanove Gallus Tomaž Bole, klarinetistka Lara Korenjak, violončelist Leonard Razboršek, violinistka Živa Kralj, kitaristi Matej Berlot, Samo Novak in Leon Ravnikar, Dorotea Senica in Ana Šuligoj, bodoča študentka kulturnega managementa na univerzi Berklee v Bostonu.
Glasba ima veliko obrazov, tisočere odtenke, jasne in znane, pa tudi neznane namene. Največkrat nas zabava in smo zadovoljni, če nas razvedri. A prava moč glasbe je v njeni usmerjenosti v človekovo notranjost, kjer lahko, če ji to dopustimo, pripravlja temelje za našo duhovno rast. Prava moč tovrstne glasbe ni v velikih avditorijih in na stadionih, temveč v manjših dvoranah, kjer se zlijejo poslušalci in glasbeniki v eno, v skupno doživljanje energije, ki so jo v polju vsemogočnega ujeli najžlahtnejši sprejemniki v skladbe večno neminljivih skladateljev.
Tako smo v Ustanovi Gallus postavili oder in izbrali glasbenike soliste. Mlade, nadarjene, polne čiste energije, željne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, odprte za izmenjavo vibracij z občinstvom. Solistični nastop z orkestrom je za mladega glasbenika ena najpomembnejših izkušenj in preizkušenj. In tu stojimo za njimi in z njimi. Enost glasbenega prostora se razprostre v širine, iz katerih so črpali skladatelji – povezani smo vsi in odpira se nam pot v duhovno rast.
Gallus in Mozart – kaj pa Vivaldi?
Da, seveda. Pa še mnogo drugih. Gallus in Mozart sta simbola, vrhunca svojih glasbenih obdobij. Kakor so tudi mnogi drugi. A tokrat se pomudimo pri Vivaldiju. Njegovi letni časi so se nama s Tilnom Drakslerjem, prav tako obetavnim glasbenikom – dirigentom, zazdeli pravi izziv, da koncert Gallusov Oder izbranih, na katerem smo doslej enkrat na leto predstavili izbrane talente, razširimo v ciklus, za začetek štirih – ali morda celo petih koncertov. In, ker se glasbena sezona začenja jeseni, smo tudi mi začeli z Vivaldijevo Jesenjo, pred nami pa je Zima. In to ne mrzla, temveč vroča, ki nas bo grela skozi pravo zimo.
Dvorana Slovenske filharmonije sprejme ravno pravo število obiskovalcev, da jim omogoča intimno povezavo z glasbeniki. Ob Vivaldiju, uvodni skladbi v glasbeni večer, izbrane skladbe skladateljev in izbranih glasbenikov pripravljajo podlago za večer ponotranjenih doživetij. Taki so bili koncerti doslej in sledil jim bo tudi Zimski Gallusov Oder izbranih solistov, Intija Puciharja na marimbi, flavtistk Manje Pančur in Mete Pirc ter violinistke Mile Imak Fernandez Ostaševski. Posebni gost, ki bo obogatil večer, bo italijanski kitarist Flavio Nati. Predstavil bo noviteto Gallusovega varovanca, skladatelja Nejca Kuharja, vse skupaj pa bo zaobjel Orkester Amadeo z dirigentom Tilnom Drakslerjem. Večer ponotranjenega doživljanja umetnosti kraljice visoke umetnosti – glasbe.
Zimski Gallusov Oder izbranih 2022 – se vidimo 26. novembra 2022!
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Če iščete drugačne pristope k življenju, delovanju, bomo veseli vašega kontakta.
Vir fotografij: kot navedeno pri posameznih fotografijah.
){kind=link}
1 komentar
Vpišite vaš komentarVeliko je poklicanih, malo izbranih, žal, čeprav so to veliki umetniki.