Če bi se morala na ulici mimogrede opredeliti do svoje pripadnosti, bi odgovorila, da sem v prvi vrsti Slovenka. Kaj pa vem, všeč mi je ta romantična zamisel o narodu na sončni strani Alp, ki dihajo in živijo naravo s polnimi pljuči, so zdravi, gostoljubni, prešerni in delovni. Šele potem bi pričela razmišljati o svojem »evropejstvu«, o pomembnosti oziroma neizogibnosti širše slike. Toda nad obema pojmoma pripadnosti pa si želim, da me navznoter in navzven definira nekaj drugega.
Ohranjanje narave in trajnostni razvoj. To sta dve misiji, za kateri verjamem, da sta temelj pripadnosti temu edinstvenemu planetu. Vendar je za uspešno realizacijo le-teh potrebno veliko več kot samo individualnost in prav zato mi je koncept Evropske unije tukaj všečnejši. Uporabimo ga lahko za zabrisovanje meja pri ustvarjanju, oblikovanju in vpeljevanju ukrepov z velikim vplivnim območjem in številčno podporo.
Uresničevanje evropskega zelenega dogovora
Ali že veste, katere korake ubira v zadnjem času Evropa pri ozelenjevanju svoje miselnosti in dejanj?
Evropska unija je v letu 2019 predstavila evropski zeleni dogovor (ang. »EU Green Deal«). To so pravzaprav sklopi predlogov, kako doseči podnebno nevtralnost v okviru gospodarstva, in ob prvem branju le-teh sem pomislila, da so pa zdaj končno tudi politiki prestopili na stran ljudi. Šalo na stran. Že študij me je naučil, da je za varovanje narave oziroma našega planeta in dobrobiti vseh potrebno začeti s spremembami pri ljudeh, in ne kot terenski biolog sredi pragozdov, kot se je glasil moj začetni načrt varovanja narave.
Naša celina si torej poenoteno želi bolj zelenih sprememb, drži?
Pravijo, da je Evropski zeleni dogovor tudi rešilna bilka za izhod iz pandemije COVID-19. Stremi namreč k doseganju podnebne nevtralnosti do 2050 skozi »ozelenjeno«, družbeno odgovorno ter inovativno gospodarsko rast. Slednje bomo udejanjali skozi naslednjih osem ključnih področij s finančnimi spodbudami in ukrepi:
- ENERGIJA … za odpravo energetske revščine in večji delež rabe obnovljivih virov energije.
- FINANCE IN REGIONALNI RAZVOJ … za kreiranje novih zelenih delovnih mest ter renovacij obstoječe infrastrukture.
- INDUSTRIJA … za zmanjšanje onesnaževanja in optimizacije delovnih procesov preko načel krožnega gospodarstva.
- KMETIJSTVO … za dodano vrednost lokalnemu kmetijstvu in krajšanju prehranskih verig.
- OKOLJE IN OCEANI … za bolj zdrave in odpornejše ekosisteme, ki izboljšujejo pogoje bivanja tudi ljudem.
- PODNEBJE … za manjšo ranljivost skupnosti pred podnebnimi spremembami ter preventivne ukrepe pri preprečevanju nadaljevanja le-teh.
- PROMET … za doseganje trajnostne mobilnosti, s pozitivnim vplivom na ljudi in okolje.
- RAZISKAVE IN INOVACIJE … za spodbujanje nizko-ogljičnega gospodarstva Evrope.
Spodbuda k zelenemu prehodu
Dodatna dobra novica je, da bo ravnanje Evrope pozitivno vplivalo tudi na ostale države sveta. Le-te bodo spodbujene k zelenemu prehodu zaradi koristi nadaljnjega sodelovanja z našo celino, ki bo pa pri sklepanju partnerstev vnaprej vztrajala pri bolj zelenih standardih in pogojih trgovanja. Predsednica evropske komisije, Ursula von den Leyen, je pomembnost vpeljevanja dogovora označila kot »evropski trenutek človeka na luni«.
In kako lahko k izvajanju zelenega dogovora Evrope prispevava jaz in ti?
No, začneva lahko kar tukaj – pri poznavanju osnovnih pojmov, ciljev in stanja trenutne situacije. Nato pa tudi pri uresničevanju trajnostnih sprememb v svojem vsakdanu.
Saj veš, uporaba javnega prometa ali kolesa, vestno zapiranje vode in ugašanje luči, podpiranje lokalnega gospodarstva s kupovanjem izdelkov brez plastike za enkratno uporabo, z geografskim poreklom (kje iz bližine) in ekološke pridelave.
In če bo takšne »vsakdanje malenkosti« počelo 448 milijonov prebivalcev Evropske unije, smo prav gotovo na zeleni veji!
Za konec pa svojo vlogo v evropskem zelenem dogovoru krepimo tudi preko aktivnega udejstvovanja v lokalni družbeno-politični sferi: s podajanjem idej preko participativnega proračuna, s prostovoljstvom na čistilnih akcijah, pri deljenju pomembnih novic preko svojih komunikacijskih kanalov …
… s povezovanjem ali sodelovanjem ali organiziranjem lokalnih iniciativ v svoji ulici, skupnosti ali mestu za zasajevanje novih dreves, za čiščenje vodnega telesa (kar počnite v prisotnosti za to opremljenih strokovnjakov), za postavitev urbanih vrtičkov ter prostora za druženje in razvijanje nadaljnjih pobud! Na ta način bomo uspešno izgradili skupnost, ki deluje povezano, celovito in učinkovito.
Če vas še nisem prepričala, zakaj moramo vsi prispevati svoj del?
- Ker emisije iz prometa predstavljajo približno 25 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, te emisije pa so se v zadnjih letih povečale.
- Ker nam trenutno grozi energetska kriza, obenem nam podnebna kriza že nekaj let zapored v poletnih mesecih niža tudi stopnjo ustrezne vodne oskrbe, zmanjšuje pa se tudi stopnja biotske pestrosti zaradi onesnaževanja in uničevanja naravnih habitatov.
Strategija, ki raste in ozelenjuje
- Ker povprečen Evropejec letno ustvari 5 milijonov ton odpadkov, od katerih se reciklira le 38 %.
Evropski zeleni dogovor zato vidim kot zavezo, da smo lahko boljši.
Pa tudi, da točno vemo, kako se tega lotiti in kdaj lahko to postanemo. Začetek te zgodbe, ki je danes v nezavidljivem položaju, leži v industrijski revoluciji in pričela se je v Evropi. Zdaj je čas, da spišemo poglavje »in živeli so srečno in zdravo do konca svojih dni«, brez nepotrebnih zapletov.
***
Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov
Foto: unsplah Joris Beugels, Evropska unija, unsplash Paul Blenkhorn
Komentarji
Vpišite vaš komentarŠe ni vpisanih komentarjev.
Bodite prvi in vpišite komentar.