ZELENI DOGOVOR EVROPE: Koliko metuljev bo ostalo mojim otrokom?

ZELENI DOGOVOR EVROPE:  Koliko metuljev bo ostalo mojim otrokom?

ZELENI DOGOVOR EVROPE: Koliko metuljev bo ostalo mojim otrokom?

avtor 21. julija, 2022
… oziroma ukrepi za višanje biotske pestrosti

Zdi se mi, da je naravni svet največji vir vznemirjenja, največji vir vizualne lepote, največji vir intelektualnega zanimanja. Je največji vir marsičesa v življenju, zaradi česar je vredno živeti,” je zapisal sir David Attenborough, priznan naravoslovec.

Čebele kot vir življenja, za Navdihni me by Insights d.o.o. foto Splash

Čebele kot vir življenja

Romantičnost zgornjega stavka pa nosi tudi ogromno težo v sami praktičnosti, pomenu in prepletu narave z našim vsakodnevnim življenjem in blagostanjem. Rastline, ki čistijo zrak ali ponujajo zdravilne učinkovine, opraševalci, ki pred-pripravljajo našo hrano, bakterije, ki uravnavajo rodovitnost tal, … Biodiverziteta oziroma biotska pestrost je to in še marsikaj več.

Evropa do leta 2020 še zdaleč ni dosegla lastnih ciljev biotske raznovrstnosti

Trenutna stopnja biotske pestrosti ni rožnata, kakor bi si želeli oziroma kot jo potrebujemo za brezskrben in dolgoročen obstoj na tem planetu za vse prisotne, vključno z nami. Osrednji razlogi oziroma aktivnosti so naslednji, za vsemi pa stoji človek:

  • izguba oziroma uničevanje habitatov,
  • invazivne vrste,
  • prekomerno izkoriščanje (kot so izredni pritiski (ribo)lova),
  • onesnaževanje,
  • podnebne spremembe, povezane z globalnim segrevanjem.

Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (2011-2020) je bil zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v EU ter jih čim bolj obnoviti. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje (EEA), uradno potrjuje, da Evropa še zdaleč ni dosegla ključnih ciljev. Poročilo opredeljuje netrajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje kot glavne pritiske, ki povzročajo drastično zmanjšanje biotske raznovrstnosti in pritiske na vitalnost populacij širom stare celine.

Rožnate zaveze zelenega dogovora
Utrinek porečja Kolpe – Natura 2000 območje

Utrinek porečja Kolpe – Natura 2000 območje

Sedaj imamo novo, resnejšo priložnost v okviru evropskega zelenega dogovora. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za varstvo narave in zaustavitev degradacije ekosistemov. Cilj strategije je, da bi se biotska raznovrstnost v Evropi do leta 2030 obnovila, vsebuje pa tudi posebne ukrepe in zaveze:

  • vzpostavitev večjega omrežja zavarovanih območij na kopnem in morju po vsej EU (= povečanje Natura 2000 območij oziroma pravno zaščititi vsaj 30 % kopnega in 30 % morij EU);
  • pričetek izvajanja načrta EU za obnovo narave (= evropska komisija bo predlagala zavezujoče cilje obnove narave);
  • uvedba ukrepov, ki omogočajo potrebne spremembe oziroma zelen prehod (iz različnih virov, vključno z EU, zagotoviti 20 milijard EUR letno za biotsko raznovrstnost);
  • uvedba ukrepov za reševanje globalne krize biotske raznovrstnosti (kreiranje mednarodnih partnerstev za ambiciozen nov globalni okvir Organizacije združenih narodov za biotsko raznovrstnost).
Vrtnarji na poljih koral

In ko smo že v globalnem kontekstu, ki povezuje oziroma prepleta vplive, odzive, in ukrepe za biodiverziteto – kako pa to počne mladina v tropih?

Coral Gardeners so navdihujoč primer okoljskega aktivizma, s pričetki v letu 2017. Skupina mladih z otoka Mo’orea v Francoski Polineziji je iniciativo vzpostavila zaradi opažanj propadanja domačega koralnega grebena, ki jim je leta služil kot vsakodnevni oddih, igrišče, varovalo ter hrana. Odločili so se ukrepati in povrniti del bogate biotske pestrosti morskega ekosistema, zato je danes njihova pobuda pravzaprav že kar mednarodni kolektiv znanstvenikov, inženirjev, ustvarjalcev in zagovornikov, ki revolucionarno ohranjajo oceane in ustvarjajo tudi skupne ukrepe po vsem svetu.

Coral Gardeners potapljač v elementu

Coral Gardeners potapljač v elementu

Do danes so “posadili” 15.000 zdravih koral in preko obnove koralnega grebena in preko ozaveščanja dosegli okoli 45 milijonov ljudi po svetu! Njihova ključna aktivnost vključevanja širše javnosti je možnost “posvoji koralo”, ki jim pomaga ohranjati delovanje iniciative preko simboličnega nakupa tako imenovanih super koral in ambasadorstva. Korak dlje pa pripravljajo z edinstvenim inovacijskim izdelkom, imenovanim ReefOS Live. Le-ta bo preko uporabe umetne inteligence izboljšal njihovo spremljanje obnove grebenov brez prisotnosti človeka v ekosistemu. Obenem bodo na ta način svoja gojišča koral v video obliki odprli tudi za javnost, kar zagotavlja še bolj poglobljeno izkušnjo za podporno skupnost.

 

Koliko lahko zelena strategija zraste?

Nazaj domov – ali menimo, da nam bo do leta 2030 v Evropi uspelo posaditi tri milijarde novih dreves v EU ob doslednem upoštevanju ekoloških načel? Kot vemo, je Slovenija ena izmed najbolj biotsko pestrih držav v Evropski uniji in ima največji delež pokrivnosti z Natura 2000 območji, kar okoli 37 % državnega ozemlja. Ukrepe za “urejanje” stanja biotske pestrosti pri nas uradno pokriva Zakon o ohranjanju narave (ZON), pri čemer na področju naravovarstva obenem deluje tudi precej nevladnih organizacij (npr. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, Inštitut za ekologijo, Lutra – Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, …) ter študentskih iniciativ (npr. Društvo Biodiva Koper, Društvo študentov biologije Ljubljana, …).

A gozdov v Sloveniji do 2030 ne čaka nič lepega, če ne bomo resni

V preteklosti smo precej zgrešili s sajenjem smreke povsod po državi. Zakaj? Res je hitro rastoča in gospodarsko zanimiva vrsta, ampak nikakor ne sodi v večino habitatov našega ozemlja. Dandanes množično propada. Tudi kostanjem se zadnje čase ne godi kaj pretirano dobro – borijo se z boleznijo, imenovano kostanjev rak. Po podatkih gozdarjev naj bi uničila vsaj četrtino slovenske populacije.

Še dobro torej, da imamo po večini bukve, bi rekli? Uganite, kaj: podnebne spremembe prinašajo resnejša in daljša sušna obdobja, s tem pa tveganja za več gozdnih požarov, ekstremne vetrolome ter napade škodljivcev in posledično višanje mortalitete naših gozdov. Če že ne odmiranja, pa bodo drevesa zaradi takšnega okoljskega stresa rastla počasneje, manjša bodo in s tem bodo nižje pozitivne posledice za vse ostale v ekosistemu. Ja, tudi za tebe, dragi bralec, draga bralka. Se še spomniš mojega članka o drevesih, zakaj so tako nepogrešljiva?

Smo torej res pripravljeni na prihodnost? Oziroma: ali zdaj jemljemo zelene ukrepe resneje? Kajti močno dvomim, da lahko nova, mlada drevesa silimo rasti hitreje, v primerjavi z deležem odraslih dreves, ki jih morda lahko izgubimo samo v nekaj naslednjih letih …

Je to boj z mlini na veter?

Kaj pa o biodiverziteti kot takšni in ukrepih v okviru evropskega zelenega dogovora meni kolegica varstvena biologinja?

Taja (28 let): “V zadnjih letih opažamo trend vedno večjega zavedanja posameznikov in aktivnega delovanja v smeri zmanjševanja onesnaževanja in pritiska na okolje, kar je vsekakor temelj v smeri reševanja problemov. Pa vendar je vedno bolj jasno, da dejanja posameznikov ne vodijo do dolgoročne rešitve, če takim trendom ne bodo sledile tudi velike korporacije. Pa ne govorimo le o sajenju dreves“.

Podpiram spoštovanje metuljev, pa ti?

Pomeni, da je narava pri nas (še vedno) visoko cenjena vrednota. Morda pa na tej točki za konec vseeno opomnim, da si ljudje recimo kar 88 % dednega materiala (DNK) delimo z miškami in 12 % z regratom. Tako je, tudi na celični ravni smo povezani oziroma podobni ostalim prebivalcem na tem planetu. Čas je, da pričnemo v imenu ohranjanja biotske pestrosti ukrepati bolj spoštljivo.

Želim si, da moji otroci vidijo prav vse vrste metuljev, med katerimi sem tekala jaz kot majhna deklica po polno cvetočih travnikih poletja.

Aktualne ukrepe strategije EU za biotsko pestrost lahko spremljamo tukaj.

Kako smo lahko to z(a)grešili?

Ali veste, kaj pravi EEA poročilo iz 2020, ki sloni na podatkih stanja narave držav članic na podlagi direktiv o pticah (2009/147/ES) in habitatih (92/43/EGS)?

  • 81 % analiziranih habitatov v EU je prejelo oceno “nezadostno” ali “slabo” stanje;
  • na ravni EU se stanje več kot tretjine habitatov še naprej slabša;
  • več kot 60 % opazovanih vrst ima oceno “nezadostno” ali “slabo” stanje, le 6 % jih kaže izboljšanje glede na prejšnja leta;
  • najslabše se godi ribjim vrstam, saj ima 38 % vrst “slabo” stanje ohranjenosti, stanje 50 % rib in dvoživk pa se še naprej slabša, saj so vodne živalske vrste manj odporne ter bolj izpostavljene, se težje izognejo onesnaženosti v svojem življenjskem okolju.

***

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov


Foto: unsplah: Scotty Turner; Eva Žunec

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.