Ko se dobrota in znanje združita v akcijo in prakso

Ko se dobrota in znanje združita v akcijo in prakso

Ko se dobrota in znanje združita v akcijo in prakso

avtor 15. aprila, 2020

O trgovini Trend Butik sem govorila z učiteljico Mašo Kolšek iz Šolskega centra Velenje. Osebo, ki je učiteljica v pravem pomenu besede. Uči, kar jo veseli in navdihuje. To so strokovni moduli (v programu trgovec/ekonomski tehnik) in predelava tekstila, kakor tudi ples in še marsikaj. Njen občutek za sočloveka in dobrota v njej ustvarjata vedno nove ideje kaj narediti za dobrobit ljudi, ki so prikrajšani ali potrebujejo kakršnokoli pomoč. Je so-koordinatorica prostovoljnega dela na Šolskem centru Velenje skupaj z dr. Karmen Mikek in ima za seboj mnogo uspešnih projektov. Njene ambicije in njena volja ne poznajo meja. Maša je človek akcije, ki želi spremeniti svet na bolje. Ves čas je na preži, kaj še lahko optimizira in kako. Veliko razmišlja o svojih dejanjih, njihovih vplivih ter odkrivanju dejanske problematike. Je vzornica in s tem odlična učiteljica. Je pa tudi ‘glavni motor’ za nastanek trgovine Trend Butik.

Ideja za Trend Butik se ni pojavila čez noč

Vse se je začelo lansko leto na zimskem izletu, ko je Kolškova opazila, da so nekateri dijaki pomanjkljivo oblečeni in nimajo primernih oblačil. Takoj je reagirala in organizirala dobrodelno akcijo zbiranja zimskih bund za dijake v stiski. Akcija je bila zelo uspešna in je sprožila veliko radovednosti ter zanimanja. Tako se je ta akcija razvila v idejo Trend Butik.

Najprej so trikrat organizirali zbiralno akcijo oblačil in jih nato v toplih mesecih prodajali/podarjali kar v specializirani učilnici za prodajalce in pred šolo. Organizirali so tudi lastno modno revijo. Za vse je bilo to nekaj novega. Zaradi uspešnosti so z aktivnostmi nadaljevali. Organizirali so delavnico recikliranja in naredili nova oblačila, ki so jih dijaki predstavili na modni reviji. Predstavljenih oblek niso prodali, ampak so jih obdržali. Rezultati prostovoljstva, recikliranja oblačil, število ljudi, ki so jim polepšali življenje, ter mnogo drugih kvalitet, ki so jih dijaki pridobili, so jih spodbudili k odločitvi, da nadeljujejo. Spoznali so, da za to potrebujejo stalni prostor; vodstvi šole ter občine sta jih podprli. Tako je nastala trgovinica Trend Butik.

Trend butik – second hand shop

Projekt se je rodil iz sočutja do sočloveka, nesebičnosti, pripravljenosti pomagati in z ogromno ‘posledičnimi’ cilji. Eden glavnih je bil, da se dijaki učijo ves čas, v praksi. Učiteljica Kolšek poudarja, da je trgovina praktično v lasti dijakov. Vse je odvisno od njih, sami jo dekorirajo, razvrščajo, zlagajo in postopoma postajajo vse bolj vestni. Dijakinja Anja Poljanšek pravi: »Mene motivira praksa sama. Pridobimo veliko izkušenj, ki nam bodo prav prišle na začetku naše kariere. Tukaj se naučimo zlagati, razvrščati blago, ga označiti in vpisati v računalnik.«

Cilj recikliranja oblačil je okoljevarstveni. Opozarjajo na potrošništvo, nepotrebno onesnaževanje okolja in suženjstvo (tudi otrok), ki se dogaja v ozadju tekstilne industrije. Poleg tega je večina barvil, ki jih uporabljajo, zelo strupenih, v rabljenih oblačilih pa sledov le teh ni več. Ob tem pa so pri projektu navzoči še pozitiven vpliv na zavest dijakov, njihove ročne spretnosti, uporaba domišljije, krepitev ustvarjalnosti in iznajdljivosti.

Dijakinja Blenda Buja tako pravi, da jo: »najbolj motivira, da lahko pomagam ljudem. Najboljše delo zame pa je, ko dekoriramo in organiziramo modno revijo.« V Trend Butiku zbirajo prostovoljne prispevke v obliki rabljenih oblačil, obutve, torbic, šolskih torb, ljudje pa so prinesli tudi nakit, modne dodatke, parfume in otroška oblačila.

Milenijci so nov izziv

»Dejansko danes dijakom največ pomeni, da so lahko na telefonu, kjer pa so popolnoma apatični. Šele po uspešno izpeljani modni reviji in snemanju videa so nekako začeli uživati. Zelo težko jih je bilo pripeljati do tega, pa vendar, ko so dosegli prve rezultate in uspehe, so dobili razlog, zakaj se truditi.« Prepričana je, da je to dosežek, zaradi katerega si je vredno prizadevati za dijake. Zato vztrajajo in nadaljujejo ter “upamo, da uspe tudi drugim šolam združiti prakso in teorijo v uporabo in vrline, ki jih potrebujemo tako na delovnem mestu kot v življenju.”
Sedaj v Trend butiku sodelujejo z Domom za varstvo odraslih v Velenju, z Varstveno delovnim centerom SAŠA, z vrtci, spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in prisostvujejo na kulturnih dogodkih. Kot razloži Maša, delo poteka v okviru pouka. Gre torej za spremembo izobraževalnega sistema, kjer želijo teorijo uporabiti oziroma se je dejansko naučiti skozi prakso. Trgovino imajo odprto trikrat na teden (ali po dogovoru), in vedno v času pouka. V tem času so nekateri dijaki dežurni v trgovini, drugi pa v učilnici ob Mašini prisotnosti. Poudari, da morajo vsi delati vse; razporejeni so na vsa delovna mesta v celotnem procesu, od zbiranja oblačil do modne revije.

Diskretnost za ljudi v stiski

Stranke sprejemajo v odpiralnem času, ki je trikrat tedensko. Ljudje se lahko dogovorijo za individualni obisk trgovine po dogovoru; tako lahko nudijo diskretnost, kadar je to zaželeno. Do sedaj so na ta način že sprejeli skupine dijakov, brezposelne osebe, družine v stiski … Dijakinja Enisa Salmani se je izrazila takole: »Odprtost same trgovine je motivacija, saj lahko pomagamo ljudem. Vplivi so dobri tako za nas, kot za stranke in ljudi, ki ne vedo, kam z oblačili, ki jih ne potrebujejo več.«

Kdorkoli, ki želi stvari donirati, jih lahko odloži na poseben prostor, praktično kadarkoli, ali pa direktno v trgovino. Donirane stvari morajo biti čiste. Dijaki jih preberejo, razvrstijo, in deklarirajo izdelke, urejajo trgovino, in prodajajo v trgovini. Stranke plačajo kolikor lahko, včasih tudi nič. Dijaki pa tudi v povezavi s tem reciklirajo oblačila in se pripravljajo na raznorazne dogodke.

Kaj pripravlja prihodnosti?

Zadnji letniki bi morali v aprilu predstaviti del zaključnega izpita, in sicer svoje reciklirane izdelke, kreacije, na modni reviji. Zaradi korona virusa takšna oblika izvedbe ne bo mogoča. Vendar na ŠCVju niso navajeni obupati, zato so modno revijo preselili na splet. Vse podrobnosti najdete na FB strani Trend Butika. Prav tako so na splet prestavili delavnico recikliranja oblačil.

Novih idej na ŠCV ne manjka, prej jim manjka časa za vse. V prihodnje se želijo povezovati z drugimi organizacijami, z osnovnimi šolami in s še več vrtci. Pridobivati želijo izkušnje in širiti ter razvijati ideje tega projekta. Najbolj pomembno zanje je, da projekt živi. Želijo se prijaviti tudi na razpise, da bi lahko izboljšali opremo in sam videz trgovine.

Preboj za Slovenijo in slovensko šolstvo

Prostovoljno delo je na ŠCV uvedla psihologinja Alenka Čas leta 1992 zaradi akutnih stisk beguncev iz BIH in ga naslednja leta v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki razširila še na druge socialne skupine ljudi v stiskah. Ob dobrem sodelovanju na lokalni, republiški in mednarodni ravni so program vse bolj izpopolnjevali in ga razvili v obsežen, nadvse učinkovit projekt.

Kot izreden model se je vse bolj uveljavljal in tudi prenašal v širši slovenski kot mednarodni prostor, ter predstavljal inkubator za prostovoljno delo šolske mladine. Zaradi izjemnih vzgojnih vplivov na prostovoljce je bil ta program na strokovno pobudo Alenke Čas uveden v slovenski šolski sistem; s tem je postala Slovenija tudi prva država, ki je prostovoljno delo uvedla v šolstvo.

Čudežna moč ljubezni

»Nad mnogimi pozitivnimi učinki prostovoljnega dela naših dijakov_inj sem bila vse bolj vzhičena, ne le zaradi prejemnikov pomoči, ampak zaradi prostovoljcev_k. Neverjetno, s kakšnim navdušenjem in zavzetostjo so nudili pomoč svojim varovancem_kam in kaj vse so zmogli! Skozi pristne človeške stike so jim še kako lajšali njihove tegobe, jim prenašali veselje, toplino in svetlobo v življenje. Čudežna moč ljubezni je ‘premikala gore’ tudi pri prostovoljcih samih,« se spominja Časova.

»Vse dobro se jim je vračalo, saj je prihajalo do obojestranskega učenja in bogatenja. Neposredne življenjske izkušnje so prostovoljcem doprinesle k njihovi osebnosti rasti in k lažjemu razreševanjih lastnih stisk, včasih tudi zelo hudih,« še pojasnjuje. »Krepili so samozaupanje, optimizem, pogum, čut za sočloveka in naravo in še in še,« je prepričana. »Ob vsem tem se prostovoljec_ka nauči doživljati osnovne človeške vrednote, bolje odkrivati pravi smisel življenja, samega sebe in najde tako tudi lastno pot k čim bolj izpolnjenemu in srečnemu življenju.«


Foto: Sara Škorjanc

Spletni portal Navdihni.me izdaja in ureja Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d. o. o.

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.