POET: Zgodbe o nekih drevesih. Tam nekje.

POET: Zgodbe o nekih drevesih. Tam nekje.

POET: Zgodbe o nekih drevesih. Tam nekje.

avtor 14. januarja, 2020

Imam to neko idejo … Upam, da ni preveč utopična.

No, najprej naj vas vprašam – kaj ste si zaželeli za božič? Prazničen čas je za nami – po svetu se je prodalo neverjetno število božičnih drevesc …  Naj raje kupimo plastičnega, so spraševali mnogi? Božičnemu vzdušju se ja ne gre odpovedati, kajne. Vsak dan, vsak dan šteje. Dajmo na stran globalne korporacije in se tokrat osredotočimo na vas, na nas. Da opazimo sobne rastline – kako se počutijo? Bi jim naklonili nekaj svojih las, da jim zagotovite vir esencialnih snovi? Boste šli naslednjič pomagat žabam prečkati naše ceste, čeprav se vam to morda zdi neumno zapravljanje časa? Ker se niste poglabljali v povezavo, ki jo imate z žabami. In verjemite mi, res ne želite vedeti, kako se nam bo pisalo, če jih vse povozimo ali zastrupimo. Kajti četudi nekaterih krikov na pomoč ne slišimo, še ne pomeni, da nimajo sporočila za nas. (op. ur.: To je peti članek v vrsti BITI POET ZA PLANET (poet: potencialna oseba ekološkega temperamenta.))

Predstavljajte si kraj, ki ga poznate že leta. V njem se počutite prijetno, dobrodošlo, domače. Lahko je vaše dvorišče, vrh hriba po rekreativnem teku ali pač najljubša klop v parku. Zdaj zaprite oči in poskusite poiskati razlike, ki so kraj skozi čas spremenile. Vsekakor si najbrž nihče ne želi, da bi takšni kraji izginili, zato je smiselno, da za okolje skrbimo z mislijo na naše potomce, z željo, da ostane takšno, v katerem smo se počutili dobro, varno. In če bi to storili vsi domačini vseh skupnosti sveta … No, potem bi se najbrž zelo približali utopičnemu svetu vsesplošne blaginje. Da pa se to lahko prične aktivneje dogajati, nas mora navadno žal nekaj pretresti.

Kako narediš drevo (Paul Hyland)

Vzemi les, uležan ali svež,

grobo obtesan ali zglajen.

Najprej vzemi kvadraten tram,

visok za dva moža,

in nanj vcepi drugega,

pol tako dolgega,

poprek in blizu vrha,

prebrisano združena.

Izkoplji jamo. Pokonci ga zasadi vanjo.

Upaj, da bo pognal korenine,

upaj, da se bo v njem dvignil sok. Če ne,

imej pri roki orodje

in, ko dozori čas,

nanj nabij sadeže.

Upam, da nam tega ne bo treba NIKOLI početi. Brezploden poskus ponovnega oživljanja v pesmi pa vendarle nosi sporočilo – svet lahko pogubimo, rešiti ga bo veliko težje – če bo sploh mogoče. Mimogrede, ste se med zračenjem stanovanja kdaj vprašali, ali v sobe skozi odprta okna res spuščate povsem ‘svež zrak‘, kot smo bili navajeni in naučeni? Ali na povsem navaden dan ne vsebuje oziroma presega mejnih vrednosti delcev, smoga, ozona, dušikovih ali žveplovih oksidov?

Eno drevo vredno kar 193.250 USD

In potencialna začetna rešitev na zgoraj izpostavljene dvome? Posadi drevo – za senco, sadeže, čistejši zrak, za boj proti podnebnim spremembam … S tem narediš uslugo celotnemu planetu, da si lahko malce oddahne in znova postane odpornejši. Zemljo dandanes namreč pesti nemalo bolezenskih simptomov, ki vztrajno preizkušajo njeno stopnjo tolerance.  Pa če iz poezije prestopimo med konkretne številke: profesor T.M. Das je ocenil, da je eno drevo vredno kar 193.250 ameriških dolarjev!

Če namreč predpostavimo, da povprečno drevo doseže nekje 50 let, v tem času ustvari za okoli 30.000 dolarjev kisika, 62.000 dolarjev je vreden njegov proces čiščenje zraka, obenem nekje 31.000 dolarjev nanese preprečevanje erozije tal in povečevanje rodovitnosti zemlje. Ob vsem tem pa to naše isto drevo še reciklira za 37.500 dolarjev vode in ponuja dom živalim v vrednosti 31.250 dolarjev. Pri vsem tem niso upoštevane komercialne številke pri zaslužku s prodajo sadežev ali lesa. Si še upamo trditi, kako brezpredmetno bi bilo posaditi drevo, ki na videz samo stoji pri miru in ne počne nič? [Nature Is Speaking – Robert Redford is The Redwood (CI)]

V resnici gre za okoljski kriminal!

Neodgovorno upravljanje s tropskim deževnim gozdom še vedno ni oklicano za eko-terorizem na stopnji, kjer bi ljudje za svoja dejanja bili recimo hujše kaznovani. Okoljski kriminal je na papirju (ki bi sicer moral biti v dobi tehnološkega napredka že nekaj časa moralno vprašljiva izbira kopičenja podatkov) sicer jasno popisan, opredeljen, kategoriziran. A postopki birokracije ga največkrat pogoltnejo, ne da bi ga zares skušali prebaviti v kaj smiselnega, odmevnega.

Tako izcedne vode vprašljivih meritev še naprej ponikajo proti našim virom pitne vode, tovarne svoje izpuste še dalje odvajajo brez 110% učinkovitih čistilnih filtrov in ekološko kmetijstvo nadalje caplja za intenzivnim, monokulturnim in škropljenim. Medtem pa skušajo nevladne in neprofitne organizacije širom sveta s pro bono odvetniki in ostalimi prostovoljci obenem pisati pritožbe na zakone, popisovati kršitve na terenu, vpeljevati alternative v okviru dopustnosti sistema in protestirati pred parlamentom ter v roku plačevati davke.

Kdo pa je država – pravična in dobronamerna tvorba?

Je to Škotska, kjer zdravniki po novem ljudem na recept predpisujejo preživljanje časa v naravi za nižanje stresa, iskanje izgubljene povezave samih s seboj? Je to nekaj, čemur rečemo dom? Ruski pregovor pravi: “Dom ni tam, kjer ti poznaš drevesa, je tam, kjer drevesa poznajo tebe.

Sprašujem, je dobra država tista, ki daje ljudem visoke plače in uničuje življenjski prostor divjim živalim ali tista, ki uvaja zero waste doživljajski turizem, ali tista, ki svojim prebivalcem subvencionira gojenje kokoši v mestih – četudi slednji zaradi tega trenutno najbrž ni v vrhu najbolj uspešnih držav po BDP merilih? Ste morda vedeli za bitko na idiličnih Havajih? Tam prebivalce pesti uničenje bujnega ekosistema, od katerega so odvisni in po katerem hlepijo turisti.

Ameriška vlada pa raje spodbuja korporacije, da so na otokih okoli naselij postavljale eksperimentalna območja za preizkušanje pesticidov [poglej]. In če si predstavljamo, da je država kakor tkivo – sestavlja ga veliko posameznih celic, torej ljudi. Ljudje, ki predstavljamo raznolike delce, toda medsebojno enako pomembne za pravilno delovanje države – s predpostavko, da moramo znati oziroma se truditi delovati usklajeno in povezano! Le na ta način imamo sposobnost regeneracije, uspešnega razvoja in obstoja, tudi možnosti živeti kot dobra država. V nasprotnem primeru, razkroj tkiva pomeni neobstoj vseh vpletenih celic … Zakaj torej še vedno videvamo okoljske proteste proti vladam, gospodarstvu, ki bi morali hoditi z roko v roki? Če bi lahko – bi pritisnili gumb za ponastavitev sveta?

Kaj menite o moderni civilizaciji?

drevo Ozelenimo naš svet za Navdihni me by Insights d.o.o

In saj vem, ni smiselno hipotetizirati o ‘če bi‘ scenarijih pa vendar – se kdaj vprašate, kako smo pristali ravno tukaj? Trenutno smo na stopnji, ko zakopavamo radioaktivne odpadke na dno morja. Opuščene naftne vrtine bi radi napolnili z ogljikovim dioksidom, da bi zmanjšali njegov otipljiv vpliv na segrevanje ozračja. Pardon, toda to ni prav nič kaj pretirano dobronamerno ravnanje, še manj vizionarsko razmišljanje …

Še vedno se lahko poistovetimo s spoznanjem iz nekega intervjuja, ko je novinar vprašal: “Gospod Gandhi, kaj menite o moderni civilizaciji?” In je Gandhi veselo odgovoril: “To bi bila dobra ideja!” Nato pa je dodal še: “Rad bi uresničil bratstvo in enakost ne samo z bitji, ki jim pravimo človeška, temveč z vsem življenjem, celo s takimi bitji, ki se plazijo po zemlji.” In če ste v dvomih, kako ukrepati, si poglejmo nekaj primerov ljudi, ki so bili pripravljeni nekaj storiti že včeraj – ljudi, ki imajo ukoreninjene vrednote.

Obarvajmo slonje okle na roza!

Aktivno uresničevanje boljšega življenja za vse pomeni včasih ubiranje nenavadnih pristopov, kot je recimo barvanje slonovih oklov. S tem dejanjem je živali pravzaprav prizaneseno – umakne jo s tarče divjih lovcev, ki želijo slonovino za prodajo in roza obarvani okli so zanje nesprejemljivi.

Mimogrede, ste vedeli, da sloni dokazano žalujejo za svojimi mrtvimi? Da se včasih radi malce opijajo s fermentiranim sadjem? Da slonji mladiči sesajo svoj rilec, enako kot človeški otroci palec – da se potolažijo? Da imajo močne medosebne vezi in predstavljajo dober primer večinoma prijateljskega reševanja sporov. Pa jih imamo raje za v cirkus, kot da bi jim to priznali in jih morda celo večkrat posnemali [priporočam dokumentarec: An apology to elephants].

Rok Rozman z noro idejo … kdo je rekel, da eden ni dovolj?

Združevanje v imenu ohranjanja lokalnega okolja pa pomeni tudi veslanje v kajaku po nedotaknjenih rekah Balkana. Prav ste slišali, Rok Rozman, nekdanji slovenski olimpijski veslač, je pričel v 2016 pisati svojo zgodbo kot aktivist in vodja gibanja Balkan River Defence.

Njihov osrednji namen je preko ozaveščanja ljudi ohraniti divje reke vzdolž Balkanskega polotoka pred zajezitvami za potrebe hidroelektrarn, ki so navadno tudi v krempljiv tujega kapitala. Dih jemajoč dokumentarec Undamaged prikaže širši javnosti morda nepoznane bisere narave in prizadevanja preslišanih ljudi v naši neposredni bližini, vse do Albanije. (Njegovo zgodbo smo predstavili maja 2017 tudi na Navdihni me portalu in v reviji.)

Časopis, ki ga kompostiramo

Kompostirani časopis za Navdihni me by Insights d.o.o.

Hvala ladijskemu škratu, da zdaj že nekaj časa nemoteno in v realnem času dobivamo tudi novice iz drugih predelov sveta, recimo iz Azije – kjer so se odločili zamenjati klasične časopise. Ne, ne za spletne različice, kajti listanje časnika še vedno prinaša nek užitek, ritual …

Kompostirani časopis za Navdihni me by Insights d.o.o.

Da pa bi množično prebiranje dnevnega časopisa Mainichi Shinbun postalo okolju prijazno, so ustvarili njegovo zeleno različico – ta vsebuje rastlinska semena in ga je možno kompostirati. Založnik celo spodbuja, da ljudje časopis raztrgajo na majhne koščke, jih dajo v zemljo in zalijejo. Po par tednih jih razveselijo zeleni kalčki mladih rastlinic, kot so marjetice, mak in celo vrtnice!

Čigava so pljuča planeta?

Širom po svetu pa v nekaterih drugih državah (predvsem tropskih) vznikajo konflikti, povezani z gozdom – predvsem zaradi lastništva nad zemljo in pri prodaji lesa. Čigav je pravzaprav tropski deževni pragozd, poznan tudi pod vzdevkom pljuča planeta? Žal si ga lastijo države in po zadnjih podatkih se z njim še vedno ne upravlja dovolj ali vsaj približno trajnostno.

Dobra novica pa izhaja iz gozdov v Mehiki, kjer zanje skoraj v celoti skrbijo avtohtone lokalne skupnosti (ejidos). Četudi se ponekod še vedno dogaja fragmentacija gozdnega habitata zaradi izsekavanja za namene pašništva, pa večina skupnosti zaradi kombinacije starejših in povezanih z naravo ter mlajših, ekološko izobraženih prebivalcev vse bolj zagovarja, razume in udejanja odgovorno ravnanje z gozdom, saj jim le-ta zagotavlja tudi dolgoročno priložnost.

Hibridni parki v boju proti fragmentaciji habitatov

Ob onesnaževanju planeta, je fragmentacija habitatov največja grožnja biodiverziteti. To so prepoznali tudi v New Yorku, ZDA in ustvarili inovativno koristen kompromis med urbanim mestom in naravo. Hibridni park s panoramskim pogledom na Manhattan se imenuje High line in je pravzaprav 2,3 kilometre dolg park na opuščeni trasi železniške proge ter prav zares živi spomenik sodobni krajinski arhitekturi. Zadnji odsek so otvorili ravno letos poleti, z namenom preurejanja opuščene infrastrukture v javno dobro [več tukaj].

Poziv k akciji – kaj lahko storite VI?

Kaj lahko storite VI, tukaj – medtem ko morajo študentje na Filipinih po novem zakonu za doseganje naziva diplomant posaditi 10 dreves? Za začetek se naslednjič, ko zrete po svojem domačem kraju, prijazno opomnite:

  • pitna voda iz pipe je zaželena dobrina obstoja, ki ni samoumevna;
  • lokalno pridelana hrana je naše strateško orožje za ohranjanje zdravja;
  • divja odlagališča so kriminalno dejanje;
  • bolj ozelenjena mesta pomenijo boljše počutje!

Potem je pa gotovo vsaj še 6 področnih točk, ki jih lahko v vaši bližini spremenite s svojim zgledom in akcijo. Bodimo vzorni. Prebivalci_ke, stanovalci_ke, sosedi_e. Zemljani_ke. Hvala do naslednjič!

P.S. priporočam: How Forests Heal People | Short Nature Documentary

Spletni portal Navdihni.me pripravlja in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov

 


Foto: druga in prva in tretja

Komentarji

Vpišite vaš komentar

Še ni vpisanih komentarjev.

Bodite prvi in vpišite komentar.

Pošljite sporočilo, komentar.Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen. Tudi drugi podatki ne bodo v skupni rabi s tretjo osebo.